Ajdovci in Ajdovke so zelo ponosni na svojo rimsko dediščino. Vsako leto v Ajdovščini organizirajo zanimiv Festival poznoantične kulture oziroma Ad flumium frigidum. Mesto preplavijo, v rimska oblačila odeti moški in ženske, ki prihajajo iz različnih držav. Tudi na ta način mesto privabi kar nekaj izletnikov in turistov.
Mesto, skozi katero teče reka Hubelj, je polno znamenitosti in zanimivosti. V starem mestnem jedru stoji rojstna hiša slovenskega slikarja Vena Pilona. Danes je v njej Pilonova galerija. Tudi baročni slikar Anton Cebej se je rodil v Ajdovščini, leta 1722. Njegovo sliko lahko vidimo v cerkvi sv. Janeza Krstnika, ob Gregorčičevi ulici. Nedaleč stran je hiša, v kateri je živel slovenski zdravnik in pisatelj Danilo Lokar. V Ajdovščini se je rodilo prvo Slovensko lutkovno gledališče. Slikar in fotograf Milan Klemenčič je leta 1910. na svojem domu, na Slomškovi ulici 30, uprizoril prvo slovensko lutkovno predstavo. Ne pozabimo, da je bila v Ajdovščini ustanovljena tudi prva slovenska vlada.
Sem ateistka, ki obožuje cerkve. Ohranjene srednjeveške freske, čudoviti baročni oltarji, kipi in oltarne slike znanih in manj znanih slikarjev. To so prave galerije v malem. V predelu Šturje, ki je bilo nekoč samostojno naselje, dan pa je del Ajdovščine, stoji baročna cerkev sv. Jurija. V pisnih virih se omenja že davnega leta 1320. Kar nekaj stoletij kasneje in v različnih obdobjih so jo poslikali slovenski slikarski velikani, kot so Janez Šubic, pa Prešernov prijatelj Matevž Langus ter zakonca Mara in Tone Kralj. Če to ni vredno ogleda. 😊
Ob manjšem parku, ob reki Hubelj, stoji čudovita vila, ki jo je zgradil lastnik mlina, od katerega danes stoji le še mogočno ogrodje. Jochmannov mlin je po drugi svetovni vojni postal del tovarne Mlinotest, ki deluje še danes.
Slikovito in barvito primorsko mesto s strnjenimi hišami, prehodi in trgi, na katerih je in situ razstavljena zgodovina Ajdovščine. Super ideja za izlet. 🚌
 |
| Ajdovščina. Spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Stoji na robu mestnega parka. Ob njem je Lokarjev drevored. Spomenik so postavili leta 1954. Za kipom borca je pravokotni bronasti relief, na katerem so prikazana grozodejstva bojevanja v vojni. Avtorica bronastih kipov je kiparka Milena Lah Stibilj, rojena 23. maja 1920 v Ajdovščini. Umrla je 15. junija 2003 v Zagrebu. |
 |
| Ajdovščina - cerkev sv. Janeza Krstnika, iz 17. stoletja, stoji ob vhodu v staro mestno jedro, ob Gregorčičevi cesti. |
 |
| Leseni Križani iz 18. stoletja je bil nekoč pokopališki križ. Danes stoji pod nadstreškom na zunanji steni cerkve sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini. |
 |
| Dve sliki v stranskem oltarju, nastali leta 1774, sta delo v Ajdovščini rojenega slikarja Antona Cebeja (1722 - po letu 1774). Oltarna slika z naslovom Smrt sv. Jožefa. V atiki je podoba sv. Marjete. |
 |
| Gregorčičeva ulica v Ajdovščini je bila tudi v rimskih časih glavna pot skozi mesto. Predvidevajo, da je bil tu vhod v mesto. Hiša na desni stoji na temeljih nekdanjega obrambnega stolpa. |
 |
| Z ornamenti okrašen vhod na značilen primorski borjač |
 |
| Osrednji trg v Ajdovščini je Lavričev trg, kjer so in situ razstavljeni ostanki vojaške rimske utrdbe Castre. |
 |
| V barviti hiši, ki izstopa v nizu strnjenih hiš na Prešernovi cesti v Ajdovščini, je med leti 1922 do odhoda v Pariz, leta 1928, živel in ustvaril svoja najpomembnejša dela slikar Veno Pilon (22. september 1896, Ajdovščina - 23. september 1970, Ajdovščina). |
 |
| V hiši na Prešernovi 15 v Ajdovščini je živel in delal zdravnik in pisatelj Danilo Lokar (9. maj 1892, Ajdovščina - 21. julij 1989, Ljubljana). V hiši je imel tudi zdravniško ordinacijo. Leta 1951 se je upokojil in se popolnoma posvetil pisateljevanju. Za svoje delo je dobil tudi Prešernovo nagrado. |
 |
| Ajdovščina, rimsko obzidje z obrambnimi stolpi nekdanje rimske Castre. |
 |
| Primorska dvonadstropna hiša v Ajdovščini čaka na boljše čase. |
 |
| Wenzel Jochmann je leta 1867, ob potoku Hubelj v Ajdovščini, zgradil mlin. Po drugi svetovni vojni je nastalo Mlinsko podjetje Ajdovščina. Leta 1958 so z novimi stroji začeli proizvodnjo testenin in nastalo je podjetje Mlinotest, ki ga poznamo še danes, Od nekdanjega mlina je ostala zgolj lupina, ki predstavlja industrijsko dediščino kraja. |
 |
| Lavričeva knjižnica v Ajdovščini in razgiban potok Hubelj, ki se po potrebi spremeni v hudournik 😊 |
 |
| Potok Hubelj teče skozi Ajdovščino in se izliva v reko Vipavo. V Ajdovščini so na obeh bregovih lepo urejena sprehajališča. |
 |
| Ajdovščina, Castra, rimsko obrambno obzidje, rimski tabor na grajskem vrtu. |
 |
| Stanovanjsko poslovni objekt umeščen ob Goriško cesto in potok Hubelj v Ajdovščini |
 |
| Ob stiku Prešernove ulice in Ulice 24. septembra so v začetku 20. stoletja zgradili zanimivo stanovanjsko zgradbo. Po obliki me spomni na Plečnikov "Peglezen" v Ljubljani. |
 |
| Strnjen niz hiš na Prešernovi ulici v Ajdovščini |
 |
| V starem mestnem jedru, nedaleč od Pilonove galerije, se nahaja Turistično informativni center Ajdovščina. |
 |
| Na Gregorčičevi 18 se nahaja prva osnovna šola v Ajdovščini. Zgradili so jo leta 1885. |
 |
| Zgradbo prve osnovne šole v Ajdovščini so leta 1998 obnovili in prostore namenili Centru za socialno delo. |
 |
| Prehodi za sprehode. 😊 |
 |
| Dvorana prve slovenske vlade v Ajdovščini |
 |
| Ajdovščina, staro mestno jedro |
 |
| Ajdovščina, Štrancarjeva ulica, strnjen niz nadstropnih trških hiš |
 |
| Ajdovščina, Goriška 17, vila Rizzati oziroma Jochmannova vila. Slednji je zgradil to razgibano, historično vilo. Njegov mlin je po vojni postal del tovarne Mlinotest, ki obstaja še danes in neverjetno, a resnično, še vedno v slovenskih rokah. V prvi polovici 20. stoletja postanejo lastniki vile trgovci z lesom. Njihovo uspešno podjetje po vojni postane tovarna pohištva LIPA Ajdovščina. Nekaj časa uspešno podjetje je šlo v stečaj in zaprlo svoja vrata. Pa kaj mi potrebujemo pohištvo. 😎 |
 |
| Ajdovščina, Goriška 17, vila stoji ob robu parka, ki je danes v javni uporabi. V njem so otroška igrala, klopi in sprehajalne poti v senci čudovitih dreves. Vila spominja na dvorec Miramar v bližini Trsta. V njej danes domujejo različne stranke in društva, če sodimo po tablah pri vhodu. |
 |
| Ajdovščina, Štrancarjeva ulica, historična nadstropna hiša je sestavljena iz treh delov. |
 |
| Ajdovščina, Štrancarjeva ulica 6. Sklepnik v obliki človeške glave, na kamnitem portalu. |
 |
| Ajdovščina, Šturje. Nekoč samostojno naselje, danes del Ajdovščine. |
 |
| Ajdovščina, Šturje, Cankarjev trg in spomenik duhovniku, pisatelju in mučencu Filipu Terčelju (1892, Grivče - 1946, Davča) |
 |
| Ajdovščina, Šturje, cerkev sv. Jurija, se v pisnih virih omenja že leta 1320. |
 |
| Ajdovščina, Šturje, cerkev sv. Jurija je obdana z nizom strnjenih, nadstropnih hiš. |
 |
| Ajdovščina, Šturje, cerkev sv. Jurija. Tone Kralj in njegov križev pot. Velja omeniti, da je slikarju pri poslikavah številnih cerkva, marsikdaj pomagala tudi njegova žena, prav tako slikarka, Mara Kralj. |
 |
| Ajdovščina, Šturje, cerkev sv. Jurija. Križev pot slovenskega slikarja Toneta Kralja. |
 |
| Ajdovščina, Šturje, cerkev sv. Jurija. Leta 1960 je Tone Kralj, s slovenskimi nacionalnimi barvami, poslikal lunete v cerkvi. |
 |
| Ajdovščina, Šturje, baročna cerkev sv. Jurija ima eno ladjo in skoraj kvadraten prezbiterij. Glavni oltar, izdelan leta 1702, je posvečen sv. Juriju. Dva stranska oltarja sta iz sredine 18. stoletja. Poleg kipov Srca Marijinega in Srca Jezusovega, imata oba v atiki sliki Matevža Langusa, ki datirata v sredino 19. stoletja. Na Marijini strani je slika sv. Ane, ki uči malo Marijo brati. Na desni strani je slika sv. Jožefa z Detetom. |
 |
| Ajdovščina, Šturje, cerkev sv. Jurija, Tone Kralj. Nedokončana? |
 |
| Ajdovščina, Šturje, cerkev sv. Jurija. Glavni marmorni oltar okvirja sliko cerkvenega patrona, ki je narejena po predlogi slovenskega baročnega slikarja Matevža Langusa iz leta 1845. |
 |
| Ajdovščina, Šturje, cerkev sv. Jurija, Tone Kralj je leta 1968 na stropu naslikal fresko Marijino vnebovzetje in kronanje. |
 |
| Ajdovščina, Šturje, cerkev sv. Jurija. Slika Marijini kronanje je delo slovenskega slikarja Janeza Šubica iz leta 1875. |
 |
| Slovensko lutkovno gledališče se je rodilo v Ajdovščini. Slikar in fotograf Milan Klemenčič je leta 1910 na svojem domu, na Slomškovi ulici 30, uprizoril prvo slovensko lutkovno predstavo. Na pročelju hiše so postavili simpatično obeležje. |
 |
| Ajdovščina, mesto parkov |
 |
| Ostanki nekdanjega Edlingovega baročnega dvorca. Zgradili so ga na začetku 16. stoletja. Z rimskim obzidjem imata skupno eno od sten. |
 |
| 27. julija 2024 so Ajdovščino preplavili Rimljani. 😊 |
 |
| Lavričev trg v Ajdovščini so prenovili med leti 2018 do 2020, po načrtih arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar. Pod starim tlakom so se skrivali ostanki rimskih poslopij, pa tudi rimska cesta. |
 |
| Ajdovščina, Lavričev trg. Festival poznoantične kulture, Ad fluvium frigidum (do mrzle reke). |
 |
| Prihaja cesar Teodozij. Leta 394 se je s svojo vojsko boril v bitki pri Mrzli reki, danes se imenuje potok Hubelj, kjer je Teodozijeva vojska zmagala. |
 |
| 5. septembra 394 se je začela bitka pri Mrzli reki (danes potok Hubelj). Spopadli sta se vojski vzhodnorimskega cesarja Teodozija I in zahodnorimskega cesarstva pod vodstvom Evgenija, ki se je boril za poganstvo. Zmagal je cesar Teodozij I in krščanstvo. Tako se je za kratek čas rimsko cesarstvo zopet združilo. |
 |
| Ajdovščina, Lavričev trg. Oder z rimskim cesarjem in senatorji. |
 |
| Ajdovščina, Lavričev trg. Vsako leto priredijo Festival antične kulture. Sodelujejo člani tovrstnih društev iz Slovenije in drugih držav. Zanimivo večdnevno dogajanje, vredno ogleda. |
Vir:
Upravna enota Ajdovščina, Umetnostna topografija Slovenije, Založba ZRC SAZU Ljubljana, 2012
Register NKD
ajdovscina.si
zgodovina na dlani
Mesto v bližini Ajdovščine:
