Prikaz objav z oznako Žalec. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Žalec. Pokaži vse objave

nedelja, 17. november 2019

Dvorec Novo Celje

Mogočni baročni dvorec Novo Celje stoji ob cesti, ki pelje od Žalca in novodobne pivske fontane, do Petrovč in naprej do Celja. Leta 1756. ga je začel graditi grof Anton Gaisruck, njegov brat grof Janez Karl pa ga je leta 1764. dokončal. Dvorec se vsaj na zunaj, v dolgih desetletij obstoja, ni prav veliko spreminjal. Takega kot ga vidimo danes, je bil tudi ob svojem nastanku. Žal pa je z notranjostjo popolnoma druga zgodba.

Razkošno notranjost si lahko samo približno predstavljamo. Vsaj kar se tiče notranje opreme. Zadnji lastnik je leta 1919. dvorec prodal Dravski banovini, še prej pa je prodal večino opreme. V dvorcu so uredili umobolnico, ki je delovala vse do leta 1980. Vmes med drugo svetovno vojno so nacisti prebelili vse stene in prekrili poslikave, tudi v kapeli Marije Snežne in dvorec spremenili v nemško vojaško bolnišnico.

Danes je dvorec Novo Celje v lasti občine Žalec in zelo počasi pridobiva staro podobo. Prenovili so osrednji del pritličja, kupolasto obokano avlo koder so vozile kočije na dvorišče dvorca in kapelo, kjer so pod beležem odkrili in restavrirali stropne freske Antona Jožefa Lerchingerja. Kipi Vida Koenigerja, ki so krasili kapelo so na ogled v Narodni galeriji, tisti leseni, ki so krasili vrh dvoramnega stopnišča pa nas danes pozdravijo na ograji stopnišča v Narodnem muzeju. Edina kipa, ki sta ostala v dvorcu, sta kamnita giganta pred glavnim portalom.

Stene soban v nadstropju kjer so bivale plemiške družine, so bile prevlečene s poslikanimi tapetami, ki jih prav tako hranijo v Narodnem muzeju, vendar niso postavljene na ogled. Tako se lahko samo z veliko domišljije povzpnemo po mogočnem dvoramnem stopnišču, po katerem je okoli leta 1835. hodila tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann, ki je v dvorcu živela. V nadstropju kjer je velika slavnostna dvorana, žal oropana vseh fresk in slik, so tudi sobane v katerih so ostale samo še močno načete štukature in lepi razgledi na okoliška hmeljišča, ki so jih zasejali okoli leta 1860. ko je bil lastnik dvorca knez Salm Reifferscheidt in tako postavili temelje prepoznavnosti Savinjske doline vse do današnjih dni.

Izlet na Štajersko smo opravili 20. novembra 2018, ko je Slovenijo prekrila snežna odeja in so vremenoslovci napovedovali snežne zamete. Nekih velikih zametov na naši poti ni bilo, mi smo pogumno in radovedno opravili začrtano pot in se odlične volje in polni lepih umetnostno zgodovinskih vtisov vrnili v Ljubljano 😊

Slovenija, Štajerska
Obnovljena freska Marijinega vnebovzetja iz leta 1758. Obe freski v kapeli pripisujejo baročnemu slikarju Jožefu Antonu Lerchingerju (1720. Rogatec - 1787.)
Slovenija, Štajerska
Freska Marijino brezmadežno spočetje, ob njej klečita Eva in Adam. Kapelo so med drugo vojno prebelili Nemci in freski sta kar nekaj let "počivali" pod beležem.
Slovenija, Štajerska
Tabla z baročnim okvirjem v kapeli Marije Snežne govori, da je kapelo in dvorec zgradil grof Anton Gaisruck. Kapela je bila posvečena 8. junija 1758. Namenjena je bila vsem in ne samo prebivalcem dvorca.
Slovenija, Štajerska
Kipi z glavnega oltarja kapele so shranjeni v Narodni galeriji v Ljubljani
Kip Brezmadežne, delo kiparja Vida Koenigerja, je nekoč krasil oltar kapele v dvorcu Novo Celje. Danes je na ogled v slavnostni dvorani Narodne galerije.
Slovenija, Štajerska
Leta 1941. je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica. V tem času so prebelili freske v kapeli Marije Snežne in po celotnem dvorcu
Slovenija, Štajerska
Vhodna veža s stebri in oboki je delno obnovljena in spominja na nekdanji blišč dvorca
Slovenija, Štajerska
Mogočno dvoramno stopnišče po katerem je okoli leta 1835. stopala tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann. V tem letu je dvorec kupil njen oče Jožef Ludvik Hausmann.
Slovenija, Štajerska
Dvoramno stopnišče so na vrhu krasili leseni, beli kipi, ki jih lahko danes občudujemo na stopniščni ograji Narodnega muzeja v Ljubljani
Lesene, belo lakirane dekliške figure, so iz dvorca Novo Celje prestavili v Narodni muzej, pred drugo svetovno vojno. Avtorstvo prav tako pripisujejo Vidu Koenigerju.
Slovenija, Štajerska
Prvotni kamniti podest
Slovenija, Štajerska
Razkošno dvoramno stopnišče so nekoč krasile poslikave in štukature, ki so se ponekod še ohranile
Slovenija, Štajerska
Vrh stopnišča zaključuje novodobna umetnina v obliki idrijske čipke
Slovenija, Štajerska
Banjasto obokan hodnik v glavnem nadstropju. Tu je vhod v slavnostno dvorano in tu je imela svoje prostore družina.
Slovenija, Štajerska
Pogled skozi okno dvorca Novo Celje na hmeljišče in bližnjo cerkev na griču
Slovenija, Štajerska
Delno ohranjena štukatura v sobi kjer so bivali družinski člani
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slavnostna dvorana v prvem nadstropju dvorca oziroma tisto kar je od nje ostalo
Slovenija, Štajerska
Stransko spiralno stopnišče
Slovenija, Štajerska
Spiralno kamnito stopnišče
Slovenija, Štajerska
Štukatura na križno obokanem hodniku
Slovenija, Štajerska
Dvorec Novo Celje, osrednji del pročelja
Slovenija, Štajerska
Trikotni zaključek pročelja dvorca krasi grb grofov Gaisruck, ki so leta 1756. začeli graditi mogočni dvorec in ga dokončali leta 1764.
Slovenija, Štajerska
Glavni portal dvorca kjer so vozile kočije, skozi vhodno avlo na prostrano dvorišče
Kovana pozlačena mreža je nekoč krasila luneto glavnega portala. Danes jo hrani Narodni muzej, v pritličju ob vstopu v atrij muzeja
Slovenija, Štajerska
Kamniti kip Samsona pripisujejo kiparju Vidu Koenigerju
Slovenija, Štajerska
Kamniti kip Herkula, kipar Vid Koeniger
Slovenija, Štajerska
Drevored pred dvorcem Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Prvotno gospodarska poslopja dvorca Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Dvoriščna stran dvorca Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Leseni portal dvorca na dvoriščni strani
Slovenija, Štajerska
Dvorec Novo Celje je v svojem dolgem življenju zamenjal kar nekaj lastnikov. Zadnji med njimi je razprodal skoraj vso notranjo opremo in dvorec prodal Dravski banovini, ki je v njem uredila umobolnico. Med drugo vojno je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica, danes pa je v lasti občine Žalec. 



Enodnevni izlet na Štajersko:

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Celje - kapela celjskih grofov

Celjski grad

Vir: 

voden ogled

Ivan Stopar, Dvorec Novo Celje, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 193, Ministrstvo RS za kulturo, Uprava za kulturno dediščino, Ljubljana, 1998




sobota, 19. maj 2018

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Naš enodnevni izlet v Šaleško dolino se je zaključil v Žalcu. Glavni cilj, najnovejša in uspešna turistična atrakcija mesta, pivska fontana v mestnem parku. Nekateri obožujejo pivo, nekateri pa stara mestna jedra. In to se začne prav pri fontani piva.
Med največje znamenitosti starega mestnega jedra spada župnijska cerkev sv. Nikolaja z župniščem in lepo obnovljenim obrambnim stolpom. Ta je nekoč branil pred turškimi vpadi, danes pa je v njem vinski "keuder", pred njim pa park z zdravilnimi rastlinami. Vredna pogleda je tudi stara kaplanija z mogočnim baročnim portalom in fresko sv. Nikolaja. Od tu naprej je Šlandrov trg, srce starega mestnega trga. Je bolj ulica kot trg. Ob njem je strnjen niz pritličnih in nadstropnih hiš. Večina teh je obnovljenih, njihovi savinjski portali pa so prava paša za oči.

Slovenija, Štajerska
Stara kaplanija z mogočnim baročnim portalom in fresko s podobo sv. Nikolaja. Nadstropno hišo z naslikanimi pilastri so začeli graditi leta 1721. 
Slovenija, Štajerska
Freska sv. Nikolaja na stari kaplaniji v Žalcu. 
Slovenija, Štajerska
Mogočni baročni portal z reliefi so v staro kaplanijo vgradili 1733. in s tem zaključili gradnjo te zanimive zgradbe. Do leta 1947. je bila kaplanija, z ozkim traktom, povezana z bližnjim župniščem 
Slovenija, Štajerska
Nadstropna, vogalna hiša ima bogato dekorirano zunanjost. Zgradili so jo konec 19. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Žalec, strnjen niz hiš v starem mestnem jedru. Za hišami so bila nekoč gospodarska poslopja, za njimi pa polja. Žalec so razglasili za mesto 29. septembra 1964.
Slovenija, Štajerska
Janez Hausenbichler (1838-1896) je bil začetnik hmeljarstva v Savinjski dolini. Bil je veleposestnik in tudi župan trga Žalec. Ob stoletnici njegovega rojstva, leta 1938. so mu postavili spominsko ploščo, na pročelju hiše v kateri se je rodil. 
Slovenija, Štajerska
Kamniti vhodni portal Kvedrove hiše, z letnico 1836, na Šlandrovem trgu v Žalcu
Slovenija, Štajerska
Rojstna hiša slovenskega skladatelja Rista Savina, s pravim imenom Friderik Širca. Rodil se je 11. julija 1859. Že kot otrok se je navdušil za glasbo. Toda poklicna pot ga je zanesla popolnoma v drugo smer. Postal je poklicni vojak, topničar v avstro-ogrski vojski. Glasbe ni nikoli opustil. V Pragi je privatno študiral glasbeno kompozicijo. Po upokojitvi se je dokončno zapisal glasbi in ustvarjal zborovsko glasbo, komorne in klavirske skladbe, napisal je glasbo za štiri opere, med njimi Lepa Vida in Matija Gubec in dva baleta. Umrl je 15. decembra 1948. V rojstni hiši, na Šlandrovem trgu 25, je muzej in skladateljeva spominska soba.
Slovenija, Štajerska
Ob župnijski cerkvi stoji, lepo obnovljen, taborski obrambni stolp iz začetka 16. stoletja. Enonadstropni stolp je zidan iz prodnikov, zaključuje ga stožčasta strešica. Danes je v stolpu vinski "keuder", pred njim pa so zasadili park z zdravilnimi rastlinami
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Žalcu kot jo vidimo danes je večinoma iz začetka 20. stoletja. Najstarejši del cerkve je zvonik z letnico 1518. in pa portal z letnico 1670.
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Nikolaja in obnovljen obrambni stolp
Slovenija, Štajerska
Park ob župnijski cerkvi sv. Nikolaja
Slovenija, Štajerska
Arkadno župnišče
Slovenija, Štajerska
Baročni portal, ki vodi na zvonik župnijske cerkve sv. Nikolaja, je iz leta 1670. Prvotno je bil to portal kapele sv. Lucije, ki so jo v drugi polovici 17. stoletja prizidali h cerkvi
Slovenija, Štajerska
Kamniti portal z letnico 1840. naj bi bil značilen za Savinjsko dolino.
Slovenija, Štajerska
Stara Zotlova kovačija. Jedro stavbe je iz 16. stoletja, ko je bila v njej nekaj časa protestantska kapela. Današnja podoba hiše je iz leta 1840. Od leta 1802. do danes v njej deluje kovačnica
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Nikolaja in župnišče, ki je zgrajeno v obliki črke L. Osnova župnišča je iz začetka 17. stoletja
Slovenija, Štajerska
Skulptura hmeljarja, štangarja, v mestnem parku je delo kiparja Janeza Boljke. V mestnem parku je našla svoj prostor vse bolj popularna pivska fontana.
Slovenija, Štajerska
Tako so se prvotno postavljale lesene palice na hmeljiščih
Slovenija, Štajerska
Mestni park Žalec
Slovenija, Štajerska
Spominska plošča v mestnem parku


Enodnevni izlet na Štajersko:


Šempeter in Rimska nekropola


Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda


Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa


Velenje, staro in novo mestno jedro




Vir: Ivan Stopar, Žalec in Novo Celje, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 73, Ljubljana 1977
zloženka Slovenski glasbenik Risto Savin, TIC Žalec
informativne table na pročelju hiš
RNKD