Dvorec Novo Celje

Mogočni baročni dvorec Novo Celje stoji ob cesti, ki pelje od Žalca in novodobne pivske fontane, do Petrovč in naprej do Celja. Leta 1756. ga je začel graditi grof Anton Gaisruck, njegov brat grof Janez Karl pa ga je leta 1764. dokončal. Dvorec se vsaj na zunaj, v dolgih desetletij obstoja, ni prav veliko spreminjal. Takega kot ga vidimo danes, je bil tudi ob svojem nastanku. Žal pa je z notranjostjo popolnoma druga zgodba.

Razkošno notranjost si lahko samo približno predstavljamo. Vsaj kar se tiče notranje opreme. Zadnji lastnik je leta 1919. dvorec prodal Dravski banovini, še prej pa je prodal večino opreme. V dvorcu so uredili umobolnico, ki je delovala vse do leta 1980. Vmes med drugo svetovno vojno so nacisti prebelili vse stene in prekrili poslikave, tudi v kapeli Marije Snežne in dvorec spremenili v nemško vojaško bolnišnico.

Danes je dvorec Novo Celje v lasti občine Žalec in zelo počasi pridobiva staro podobo. Prenovili so osrednji del pritličja, kupolasto obokano avlo koder so vozile kočije na dvorišče dvorca in kapelo, kjer so pod beležem odkrili in restavrirali stropne freske Antona Jožefa Lerchingerja. Kipi Vida Koenigerja, ki so krasili kapelo so na ogled v Narodni galeriji, tisti leseni, ki so krasili vrh dvoramnega stopnišča pa nas danes pozdravijo na ograji stopnišča v Narodnem muzeju. Edina kipa, ki sta ostala v dvorcu, sta kamnita giganta pred glavnim portalom.

Stene soban v nadstropju kjer so bivale plemiške družine, so bile prevlečene s poslikanimi tapetami, ki jih prav tako hranijo v Narodnem muzeju, vendar niso postavljene na ogled. Tako se lahko samo z veliko domišljije povzpnemo po mogočnem dvoramnem stopnišču, po katerem je okoli leta 1835. hodila tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann, ki je v dvorcu živela. V nadstropju kjer je velika slavnostna dvorana, žal oropana vseh fresk in slik, so tudi sobane v katerih so ostale samo še močno načete štukature in lepi razgledi na okoliška hmeljišča, ki so jih zasejali okoli leta 1860. ko je bil lastnik dvorca knez Salm Reifferscheidt in tako postavili temelje prepoznavnosti Savinjske doline vse do današnjih dni.

Izlet na Štajersko smo opravili 20. novembra 2018, ko je Slovenijo prekrila snežna odeja in so vremenoslovci napovedovali snežne zamete. Nekih velikih zametov na naši poti ni bilo, mi smo pogumno in radovedno opravili začrtano pot in se odlične volje in polni lepih umetnostno zgodovinskih vtisov vrnili v Ljubljano 😊

Obnovljena freska Marijinega vnebovzetja iz leta 1758. Obe freski v kapeli pripisujejo baročnemu slikarju Jožefu Antonu Lerchingerju (1720. Rogatec - 1787.)

Freska Marijino brezmadežno spočetje, ob njej klečita Eva in Adam. Kapelo so med drugo vojno prebelili Nemci in freski sta kar nekaj let "počivali" pod beležem.

Tabla z baročnim okvirjem v kapeli Marije Snežne govori, da je kapelo in dvorec zgradil grof Anton Gaisruck. Kapela je bila posvečena 8. junija 1758. Namenjena je bila vsem in ne samo prebivalcem dvorca.

Kipi z glavnega oltarja kapele so shranjeni v Narodni galeriji v Ljubljani

Kip Brezmadežne, delo kiparja Vida Koenigerja, je nekoč krasil oltar kapele v dvorcu Novo Celje. Danes je na ogled v slavnostni dvorani Narodne galerije.

Leta 1941. je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica. V tem času so prebelili freske v kapeli Marije Snežne in po celotnem dvorcu

Vhodna veža s stebri in oboki je delno obnovljena in spominja na nekdanji blišč dvorca

Mogočno dvoramno stopnišče po katerem je okoli leta 1835. stopala tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann. V tem letu je dvorec kupil njen oče Jožef Ludvik Hausmann.

Dvoramno stopnišče so na vrhu krasili leseni, beli kipi, ki jih lahko danes občudujemo na stopniščni ograji Narodnega muzeja v Ljubljani

Lesene, belo lakirane dekliške figure, so iz dvorca Novo Celje prestavili v Narodni muzej, pred drugo svetovno vojno. Avtorstvo prav tako pripisujejo Vidu Koenigerju.

Prvotni kamniti podest

Razkošno dvoramno stopnišče so nekoč krasile poslikave in štukature, ki so se ponekod še ohranile

Vrh stopnišča zaključuje novodobna umetnina v obliki idrijske čipke

Banjasto obokan hodnik v glavnem nadstropju. Tu je vhod v slavnostno dvorano in tu je imela svoje prostore družina.

Pogled skozi okno dvorca Novo Celje na hmeljišče in bližnjo cerkev na griču

Delno ohranjena štukatura v sobi kjer so bivali družinski člani

Slavnostna dvorana v prvem nadstropju dvorca oziroma tisto kar je od nje ostalo

Stransko spiralno stopnišče

Spiralno kamnito stopnišče

Štukatura na križno obokanem hodniku

Dvorec Novo Celje, osrednji del pročelja

Trikotni zaključek pročelja dvorca krasi grb grofov Gaisruck, ki so leta 1756. začeli graditi mogočni dvorec in ga dokončali leta 1764.

Glavni portal dvorca kjer so vozile kočije, skozi vhodno avlo na prostrano dvorišče

Kovana pozlačena mreža je nekoč krasila luneto glavnega portala. Danes jo hrani Narodni muzej, v pritličju ob vstopu v atrij muzeja

Kamniti kip Samsona pripisujejo kiparju Vidu Koenigerju

Kamniti kip Herkula, kipar Vid Koeniger

Drevored pred dvorcem Novo Celje

Prvotno gospodarska poslopja dvorca Novo Celje

Dvoriščna stran dvorca Novo Celje

Leseni portal dvorca na dvoriščni strani

Dvorec Novo Celje je v svojem dolgem življenju zamenjal kar nekaj lastnikov. Zadnji med njimi je razprodal skoraj vso notranjo opremo in dvorec prodal Dravski banovini, ki je v njem uredila umobolnico. Med drugo vojno je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica, danes pa je v lasti občine Žalec. 



Enodnevni izlet na Štajersko:

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Celjski grad

Vir: 

voden ogled

Ivan Stopar, Dvorec Novo Celje, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 193, Ministrstvo RS za kulturo, Uprava za kulturno dediščino, Ljubljana, 1998

Cankarjeva Vrhnika

Ta veseli dan kulture me je, v soboto 3. decembra, popeljal na Vrhniko. Cankarjevo Vrhniko. V pisateljevo rojstno hišo, ki stoji Na klancu in je danes precej drugačna kot v njegovih časih. Skromna, lesena hiška s slamnato streho v kateri je živela Cankarjeva družina je pogorela, ko je imel Ivan komaj tri leta. Zaradi izgube doma in propadlega krojaškega posla, se je družina kar nekajkrat morala preseliti. Na vseh hišah, kjer je družina bivala, so namestili spominske plošče s podrobno razlago kdaj in kje so stanovali Cankarjevi.

Detajl spominske plošče, glava Ivana Cankarja. Delo kiparja Bojana Mavsarja

"Mati, kave bi." je nekoč rekel Ivan Cankar. Besede iz črtice so verjetno navdihnile tudi kiparja Bojana Mavsarja, ki je ustvaril zanimivo spominsko ploščo, ki objema vogal njegove hiše na Vrhniki

Originalna Cankarjeva risba, ki je razstavljena v njegovi rojstni hiši. Ivan Cankar je nameraval študirati arhitekturo. Narisal je portret svojega podpornika in mecena, nekdanjega župana (1889-1908) Vrhnike, Gabriela Jelovška (1858-1927).  

Oče in mamam Ivana Cankarja sta se ukvarjala s krojaštvom, kar je v hiši tudi prikazano

Črna kuhinja. 

Lončena posoda

Ivan Cankar, Erotika. Knjižna izdaja iz leta 1899. Ko je knjižica pesmi izšla, je ljubljanski škof Jeglič pokupil vse izvode in jih zažgal. Tako pohujšljivih knjig pa narod že ne bo bral 😇 Na srečo, je nekaj izvodov prve izdaje le ostalo

Spominska plošča na Cankarjevi hiši

Na pogorišču stare Cankarjeve rojstne hiše, ki je bila lesena in s slamo krita, je zrasla nova. Je zgolj v spomin na velikega pisatelja, saj v njej ni nikoli živel

Baročna cerkev sv. Lenarta, v starem mestnem jedru, na začetku Cankarjeve ulica Na klancu

Ob glavni cesti, na visokem kamnitem podstavku, sedi slovenski pisatelj, dramatik in pesnik Ivan Cankar 10.5.1876 - 11.12.1918) in razmišlja. Le kaj bi rekel o današnjih dogajanjih, takšnih in drugačnih. Bronasti kip je izdelal kipar Ivo Jurkovič, leta 1930. 

Tisa ob Cankarjevem spomeniku

Peš pot med Tržaško cesto in Staro cesto

Hiša s "prelomljeno" glavno fasado na Stari cesti 11, je bila peti dom Cankarjeve družine na Vrhniki. Ko je njihova krojaška obrt propadla, je družina obubožala in nikoli več si ni opomogla. Oče je odšel, mati pa se je z dvanajstimi otroki s težavo prebijala skozi življenje. Večkrat so se morali preseliti. V tej hiši so živeli v pritličju, od leta 1886 do 1890. Od takrat je bila zunanjost hiše večkrat predelana. Leta 1888 je odšel Ivan Cankar od tu na realko v Ljubljano

Cerkev sv. Trojice stoji na vrhu klanca. Ivan Cankar jo v svojih delih omeni kar 28 krat. Cerkev je bila zgrajena leta 1640 s prostovoljnimi prispevki faranov. Cerkev je obdana s kamnitim zidom in trinajstimi kapelicami, ki pa so danes prazne. Nekoč jih je krasil Križev pot, v Kranju rojenega slikarja Layerja

Ob cerkvi sv. Trojice je zanimiva kapela s polkrožnim prezbiterijem obdanim s pilastri

Ob straneh cerkve sv. Trojice sta arkadna hodnika

Freska na pročelju cerkve sv. Trojice

Gozdiček za sprostitev pod cerkvijo sv. Trojice

Z griča na vrhu klanca je lep pogled na Vrhniko in Barje

Vodovod, pod cerkvijo sv. Trojice, je bil zgrajen leta 1904. Takrat je bil župan Vrhnike Gabrijel Jelovšek, ki je bil tudi mecen in podpornik Ivana Cankarja

Na pobočju griča se pasejo koze in poni

Cankarjeva ulica Na klancu je kar strma

Hiša na Stari cesti 16 je bila dom Cankarjevih od leta 1890, ko je oče odšel v srbski Srem pa do 1894, to je eno leto po očetovi vrnitvi. Dom jim je ponudila stara mama Marija Pivk.

Enonadstropna, podolgovata gostilniška hiša z dvokapno streho na čop, na obeh straneh. Hiša je iz 18. stoletja, v 19. pa so jo temeljito obnovili in predelali. Tudi danes je v njej gostilna. Če gremo po poteh Cankarjevih pa je zanimiva hiša, ki stoji diagonalno od te. Hiša na ulici Pri lipi 2 je danes popolnoma drugačna in arhitekturno nezanimiva. Je pa pomembna, ker je bila v hiši Mayerjeva trgovina, kjer sta Starša Ivana Cankarja prodajala svoje krojaške izdelke. Zaradi gospodarskih razmer je trgovina propadla in Cankarjevi so padli v revščino, ki se je niso nikoli več znebili

Voljčeva ulica s župnijsko cerkvijo sv. Pavla. V hiši, na številki 25, so stanovali Cankarjevi leta 1896. Tu so ostali slabo leto. Imeli so sobo v prvem nadstropju, drugo in tretje okno z leve strani. Kuhinja je bila skupna z drugimi stanovalci

Skozi Vrhniko teče razgiban potok Bela

Povezano:

Vrhnika, Cankarjev prečuden kraj


Foto zgodbe iz Slovenije:

Polhov Gradec

Koper

Vir; Zloženka: Cankarjeva Vrhnika, Po poti Cankarjeve mladosti, ZIC, 2015

info table na hišah