Prikaz objav z oznako rojstna hiša. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako rojstna hiša. Pokaži vse objave

torek, 23. julij 2019

Tabor v Cerknici

Slovenija, Notranjska
Kamnita gotska plošča z napisom, pritrjena na zunanjo steno cerkve, nam govori, da so leta 1472. Turki opustošili Cerknico in požgali cerkev.
Slovenija, Notranjska
Stare orgle v baročni omari z angeli so iz leta 1820. Izdelal jih je ljubljanski orglar Johann Gottfried Kunat 
Slovenija, Notranjska
Cerkev Marijinega rojstva v Cerknici, na Taboru. Poznogotska, triladijska, dvoranska cerkev, zvezdasto rebrasto obokana. Cerkev so zgradili med leti 1480. do 1520. na pogorišču prejšnje, ki so jo požgali Turki. Istočasno naj bi nastalo tudi obzidje z petimi obrambnimi stolpi.
Slovenija, Notranjska
Veliki baročni oltar je nastal leta 1863
Slovenija, Notranjska
Stranski oltar z oltarno sliko sv. Ane
Slovenija, Notranjska
Kapela Lurške Marije
Slovenija, Notranjska
Prižnica
Slovenija, Notranjska
Relief Jezusa na prižnici
Slovenija, Notranjska
Gotski stranski oltar z oltarno sliko Zadnja večerja.
Slovenija, Notranjska
Zvezdasto rebrasto obokana cerkev z enobarvnimi polji in številnimi sklepniki.
Slovenija, Notranjska
Glavni portal cerkve Marijinega rojstva v Cerknici je iz leta 1825.
Slovenija, Notranjska
Cerkev Marijinega rojstva na Taboru v starem mestnem jedru Cerknice in dva ohranjena nekdanja obrambna stolpa, od petih, ki so z obzidjem obkrožali Tabor.
Slovenija, Notranjska
Eden od obrambnih stolpov na Taboru se imenuje Urbancov stolp in je tudi rojstna hiša pesnika in pisatelja Jožeta Udoviča, ki se je rodil leta 1912. Zazidan portal kjer je bil nekoč dvižni most. To je bila edina odprtina v pritličju, v času nastanka stolpa, v 15. stoletju.
Slovenija, Notranjska
Spominska tabla na rojstni hiši z reliefom muze
Slovenija, Notranjska
Doprsni kip pesnika, pisatelja, esejista in prevajalca, Jožeta Udoviča (1912. Cerknica - 1986. Ljubljana) Kip na visokem podstavku stoji pred knjižnico v Cerknici.
Slovenija, Notranjska
Nekdanji obrambni stolp in gospodarsko poslopje, ki so ga dozidali kasneje.
Slovenija, Notranjska
Obrambni stolp kjer danes domuje TIC Cerknica
Slovenija, Notranjska
Spominsko znamenje ob cerkvi na Taboru posvečeno raziskovalcu Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je za svoje znanstveno delo o Cerkniškem jezeru dobil prestižno angleško priznanje. Izvolili so ga za člana angleške Kraljeve družbe v Londonu (Royal Society). Na obeležju je Valvasorjev grb.
Slovenija, Notranjska
Čudovita lipa, ki jo obdaja kamnita klop za druženje in posedanje. 😎 Na tem prostoru sadijo lipo že od turških napadov naprej. Današnja lepotica je iz leta 1923. Tudi kamniti obroč je iz tistega časa. 
Slovenija, Notranjska
Cerknica
Slovenija, Notranjska
Nekdanja kašča 





Enodnevni izlet na Notranjsko:

Planina pri Rakeku


Lepota poslikanih lesenih stropov

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem






Vir: voden ogled
Info tabla ob cerkvi

torek, 23. april 2019

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Staro jedro Divače se je razvilo okoli baročne cerkve sv. Antona Puščavnika. Današnja cerkev je iz leta 1603. Krasi jo čudovit baročni pilastrski vhod, ki vodi na cerkveno dvorišče. Obdana je s kamnitim zidom. Cerkev in naselje stojita ob stari cesti po kateri so nekoč furmani prevažali različno blago.

Največja znamenitost Divače je obnovljena Škrateljnova domačija. Zasnova je iz 17. stoletja. Obsega stanovanjsko hišo, dve gospodarski poslopji, dvorišče ali borjač s kamnitim vodnjakom, vse skupaj pa obkroža suhozid. V hiši je bila v času furmanov gostilna, kjer so seti  lahko okrepčali in spočili ter poskrbeli tudi za svoje konje.  Ko so sredi 19. stoletja začeli graditi južno železnico, Dunaj - Trst, se je počasi začel zaton furmanstva, s tem pa se tudi naši gostilni ni godilo prav dobro.

7. julija 1907. se je tu rodila Ida Kravanja. Oče je bil železničar mama pa gospodinja. V Divačo sta prišla iz Gorenjske. Na začetku prve svetovne vojne se je družina Kravanja preselila v Ljubljano, kjer je Ida končala šolo in se zaposlila. Sodelovanje na lepotnem tekmovanju ji je odprlo pot h filmu. V zelo kratkem času je dosegla slavo filmske zvezde svetovnega slovesa in rodila se je Ita Rina.

Kljub temu, da se Ita Rina v Divačo nikoli ni vračala in je tu živela le nekaj prvih let svojega življenja pa so ji v Škrateljnovi hiši, ki so jo leta 1997. lepo obnovili, namenili stalno razstavo njenih fotografij. Ob tem se je porodila ideja, da obnovijo celotno domačijo in odprejo Muzej slovenskih igralk in igralcev. Z obnovo so začeli leta 2002. Arhitekt Vojteh Ravnikar je s svojimi študenti pripravil načrt, občina je poskrbela za finance in pridobila tudi sredstva, ki jih je v te namene dodeljevala država Norveška. Sestavljanka se je lepo sestavila in julija 2010. je bila Škrateljnova domačija obnovljena, 8. julija 2011. pa je bil odprt Muzej. Poleg stalnih razstav in ljudske arhitekture, si na domačiji lahko ogledamo tudi projekcije filmov, ki jih vrtijo v dvorani nekdanjega gospodarskega poslopja ob lepem in toplem vremenu pa za filmske užitke poskrbi letni kino.

Skratka, stara furmanska cesta je znova zaživela 😎

Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Današnja podoba Škrateljnove kraške hiše je iz 19. stoletja, njena zasnova pa sega v 17. stoletje. Hiša ima kamnito kritino, krasi jo leseni gank in spahnjenca z dimnikom. Nekoč je bila v njej furmanska gostilna, vse do izgradnje južne železnice, v drugi polovici 19. stoletja. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Doprsni kip slovenske filmske igralke Ita Rine, ki se je rodila v Divači 7. julija 1907. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Trebušasti kamniti vodnjak in nekdanje gospodarsko poslopje Škrateljnove domačije v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Škrateljnova domačija je sestavljena iz čudovite kraške hiše, nekdanjega hleva kjer je danes stalna razstava slovenskih filmskih igralk in igralcev ter še enega gospodarskega poslopja kjer imajo različne predstavitve in projekcije. Vsa poslopja obkrožajo notranje dvorišče, borjač s trebušastim, kamnitim vodnjakom. Vse skupaj pa je obdano s suhozidom. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Škrateljnova hiša je etnološki spomenik ljudskega kraškega stavbarstva. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
V nadstropju Škrateljnove hiše, ki je danes Muzej slovenskih igralk in igralcev, je stalna razstava posvečena slovenski filmski zvezdi Ita Rini (Ida Kravanja), ki je bila v tej hiši tudi rojena.
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Prikaz filmske ekipe, ki je potrebna za snemanje filma
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Staro jedro Divače je nastalo ob cerkvi sv. Antona Puščavnika.
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Divača, baročna cerkev sv. Antona Puščavnika
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Baročna cerkev sv. Antona Puščavnika v Divači je bila zgrajena leta 1603.
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Razkošen baročni, pilastrski vhod na dvorišče cerkve sv. Antona Puščavnika v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Detajl vhoda
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Kamniti portal cerkve sv. Antona Puščavnika z letnico 1856 in božjim očesom v trikotniku
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Kamnito znamenje sv. Frančiška na obzidju cerkve sv. Antona Puščavnika v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Zasnova starega jedra Divače je v glavnem iz 16. in 17. stoletja. Divača je danes samostojna občina. Prej je spadala pod občino Sežana. Majhna občina, od skrajne severne do skrajne južne točke, meri približno dvajset kilometrov. Ne manjka veliko pa bi lahko priredili mali maraton 😎
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Veličastna zgradba, delno kamnita, ob Kraški cesti v Divači, je stara osnovna šola
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
V spomin na padle v drugi svetovni vojni, 1941 - 1945. Na spominski plošči je relief in verz slovenskega pesnika Cirila Zlobca: 
"Rod, ki v upor je dvignil Kras
vgradil prihodnost je v naš čas"
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
V levem traktu zgradbe je knjižnica v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Hotel Malovec v Divači


Enodnevni izlet na Kras:

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Sežana, rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela




Vir: voden ogled Muzeja slovenskih igralk in igralcev
turizem-divaca.si
muzejdivaca.si
Odkrijte bisere Krasa in Brkinov, Občina Divača, 2005



ponedeljek, 02. julij 2018

Kranjska Gora - Borovška vas

Kratek foto sprehod po starem vaškem jedru Kranjske Gore. Vas se je imenovala Borovška vas in leži ob današnji Borovški cesti. Jedro vasi je baročna cerkev Marijinega vstajenja, ob nekdanji glavni vaški cesti pa so tudi danes nanizane mogočne kmečke domačije, obnovljene v duhu preteklih časov. Vredna ogleda je Liznjekova domačija, ki je spremenjena v etnološki muzej. V njem spoznamo kulturo bivanja premožne kmečke družine 19. stoletja.
V starem delu Kranjske Gore se je rodil oče Kekca, slovenski pisatelj Josip Vandot. Pred njegovo rojstno hišo so postavili pisateljev doprsni kip in spominsko ploščo. Stalna razstava o Josipu Vandotu je v kletnem delu Liznjekove domačije.
Danes mondeno smučarsko središče Kranjska Gora se je razvilo iz starega vaškega jedra, ki se je imenovalo Borovška vas. Tu so leta 1902. zgradili prvi hotel, hotel Razor. Ko so dve leti kasneje v hotelu ustanovili Letoviško društvo Kranjska Gora, so položili temelje kranjskogorskega turizma. Žal ta secesijski biser trenutno sameva in čaka na ponovno vstajenje. 😎

Slovenija, Gorenjska
Osrednji del secesijskega hotela Razor krasi balkon s kovinsko ograjo, zaključi pa ga zanimiva zobata frčada.
Slovenija, Gorenjska
Hotel Razor je bil zgrajen leta 1902 in je prvi hotel v Kranjski Gori.
Slovenija, Gorenjska
Spominska plošča, Gorske reševalne službe, na pročelju starega hotela Razor
Slovenija, Gorenjska
Začetek starega vaškega jedra s secesijsko hišo, ki je bila zgrajena v istem letu kot bližnji hotel Razor
Slovenija, Gorenjska
Kapelica sv. Nikolaja stoji ob cerkvi Marijinega vnebovzetja. Pred njo je ploščad za različne sejemske prireditve
Slovenija, Gorenjska
Ljudski dom na Borovški cesti. V 19. stoletju je bila to kmetija. Bivalni del se nadaljuje v gospodarsko poslopje. Pred prvo svetovno vojno so jo prezidali in v njej odprli hotel Pošta. Kasneje je postal Ljudski dom.
Slovenija, Gorenjska
Gospodarski del domačije, spodaj zidan, zgoraj lesen
Slovenija, Gorenjska
Bivalni del hiše s polkrožnim vhodnim portalom in gospodarski del pod eno streho. Začetki domačije na Borovški cesti segajo v 18. stoletje.
Slovenija, Gorenjska
Čudovita Liznjekova domačija je postala muzej, ki predstavlja etnološko zbirko zanimivih predmetov.
Slovenija, Gorenjska
Bogata kmečka Liznjekova domačija je bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. Nekaj časa je bila v njej gostilna, od leta 1983. pa je v njej etnološki muzej. Stoji na Borovški cesti 63.
Slovenija, Gorenjska
Pročelje Liznjekove domačije krasijo cofasti in geometrijski ornamenti.
Slovenija, Gorenjska
Freska na pročelju Liznjekove domačije predstavlja Jezusa v verigah
Slovenija, Gorenjska
Bohkov kot v Liznjekovi hiši
Slovenija, Gorenjska
Odprtina v zidu se je uporabljala za kurjenje trsk, za razsvetljavo. Pri nas so jo uporabljali v 18. in 19. stoletju. Imenuje se leva. 
Slovenija, Gorenjska
Morajna je lesena kuhinjska omara za shranjevanje živil. Vrata omare segajo malenkost čez predale. Če so vrata zaklenjena, tudi predalov ni mogoče odpreti
Slovenija, Gorenjska
Poslikana gorenjska lesena skrinja. 
Slovenija, Gorenjska
Trentar, pustna maska z zavitimi rogovi. Trentar je vodja parkeljnov v Miklavževem spremstvu
Slovenija, Gorenjska
Etnološki muzej v Kranjski Gori predstavlja zbirko pohištva, predvsem iz 19. stoletja. Poslikane postelje, zibelke, omare, skrinje. Prikaz življenja bogate kmečke družine.
Slovenija, Gorenjska
Kamra z poslikano posteljo in zibelko. Bogata kmečka družina je imela tudi šivalni stroj
Slovenija, Gorenjska
Obokan strop v kamri
Slovenija, Gorenjska
Na podstrešju so hranili različno orodje, skrinje za oblačila. Tu so hranili tudi živila, kot je suho sadje, žito in ostalo
Slovenija, Gorenjska
Zanimiva novodobna poslikava gospodarskega poslopja
Slovenija, Gorenjska
Slovenija, Gorenjska
V Kranjski Gori se je, 15. januarja 1884, rodil slovenski pisatelj Josip Vandot, ki je ustvaril Kekca, teto Pehto, Bedanca ... Pred njegovo rojstno hišo so leta 1982. postavili pisateljev doprsni kip
Slovenija, Gorenjska
Rojstna hiša slovenskega pisatelja Josipa Vandota (1884-1944). Zasnova hiše sega v 18. stoletje. Stoji v starem vaškem jedru, v nekdanji Borovški vasi. Danes je to ulica Podbreg
Slovenija, Gorenjska
Spominska plošča na pročelju rojstne hiše pisatelja Josipa Vandota
Slovenija, Gorenjska
Kranjska Gora, dežela Josipa Vandota in večnega Kekca 😊


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Mojstrana

Slovenski planinski muzej

Planica, Planica ...




Vir: kranjska-gora.si
Register nepremične kulturne dediščine
Zloženka Liznjekova domačija v Kranjski Gori, izdal Gorenjski muzej Jesenice, 2017
Slovenski etnološki leksikon, Mladinska knjiga, 2004