Prikaz objav z oznako Zadnja večerja. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Zadnja večerja. Pokaži vse objave

torek, 23. julij 2019

Tabor v Cerknici

Slovenija, Notranjska
Kamnita gotska plošča z napisom, pritrjena na zunanjo steno cerkve, nam govori, da so leta 1472. Turki opustošili Cerknico in požgali cerkev.
Slovenija, Notranjska
Stare orgle v baročni omari z angeli so iz leta 1820. Izdelal jih je ljubljanski orglar Johann Gottfried Kunat 
Slovenija, Notranjska
Cerkev Marijinega rojstva v Cerknici, na Taboru. Poznogotska, triladijska, dvoranska cerkev, zvezdasto rebrasto obokana. Cerkev so zgradili med leti 1480. do 1520. na pogorišču prejšnje, ki so jo požgali Turki. Istočasno naj bi nastalo tudi obzidje z petimi obrambnimi stolpi.
Slovenija, Notranjska
Veliki baročni oltar je nastal leta 1863
Slovenija, Notranjska
Stranski oltar z oltarno sliko sv. Ane
Slovenija, Notranjska
Kapela Lurške Marije
Slovenija, Notranjska
Prižnica
Slovenija, Notranjska
Relief Jezusa na prižnici
Slovenija, Notranjska
Gotski stranski oltar z oltarno sliko Zadnja večerja.
Slovenija, Notranjska
Zvezdasto rebrasto obokana cerkev z enobarvnimi polji in številnimi sklepniki.
Slovenija, Notranjska
Glavni portal cerkve Marijinega rojstva v Cerknici je iz leta 1825.
Slovenija, Notranjska
Cerkev Marijinega rojstva na Taboru v starem mestnem jedru Cerknice in dva ohranjena nekdanja obrambna stolpa, od petih, ki so z obzidjem obkrožali Tabor.
Slovenija, Notranjska
Eden od obrambnih stolpov na Taboru se imenuje Urbancov stolp in je tudi rojstna hiša pesnika in pisatelja Jožeta Udoviča, ki se je rodil leta 1912. Zazidan portal kjer je bil nekoč dvižni most. To je bila edina odprtina v pritličju, v času nastanka stolpa, v 15. stoletju.
Slovenija, Notranjska
Spominska tabla na rojstni hiši z reliefom muze
Slovenija, Notranjska
Doprsni kip pesnika, pisatelja, esejista in prevajalca, Jožeta Udoviča (1912. Cerknica - 1986. Ljubljana) Kip na visokem podstavku stoji pred knjižnico v Cerknici.
Slovenija, Notranjska
Nekdanji obrambni stolp in gospodarsko poslopje, ki so ga dozidali kasneje.
Slovenija, Notranjska
Obrambni stolp kjer danes domuje TIC Cerknica
Slovenija, Notranjska
Spominsko znamenje ob cerkvi na Taboru posvečeno raziskovalcu Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je za svoje znanstveno delo o Cerkniškem jezeru dobil prestižno angleško priznanje. Izvolili so ga za člana angleške Kraljeve družbe v Londonu (Royal Society). Na obeležju je Valvasorjev grb.
Slovenija, Notranjska
Čudovita lipa, ki jo obdaja kamnita klop za druženje in posedanje. 😎 Na tem prostoru sadijo lipo že od turških napadov naprej. Današnja lepotica je iz leta 1923. Tudi kamniti obroč je iz tistega časa. 
Slovenija, Notranjska
Cerknica
Slovenija, Notranjska
Nekdanja kašča 





Enodnevni izlet na Notranjsko:

Planina pri Rakeku


Lepota poslikanih lesenih stropov

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem






Vir: voden ogled
Info tabla ob cerkvi

ponedeljek, 17. december 2018

Žalostna Gora pri Mokronogu

Če smo obiskali Veselo goro pri Šentrupertu, se spodobi, da obiščemo tudi Žalostno goro. 366 metrov visoka Gora nad Mokronogom, se lahko pohvali s čudovitim in edinstvenim svetiščem. Od župnišča se sprehodimo, mimo kapelic, do osrednjega dela svetišča. To so svete stopnice ali kot so jim nekoč rekli svete štenge. Zgradili so jih v drugi polovici 18. stoletja. Predvidevajo, da so jih takrat tudi poslikali. Dolga zgradba je vpeta v hrib in stoji samostojno. Za razliko od podobnih svetih stopnic, ki se v glavnem držijo cerkva. Skozi vhodno vežo pridemo do banjasto obokanega hodnika s svetimi stopnicami. 28 jih je. Nad njimi, na oboku, je osem fresk s prikazom Kristusovega trpljenja.  Stopnice so zgrajene iz črnega marmorja, v vsako pa so vstavljene relikvije svetnikov, ki jih prekrivajo medeninaste ploščice. Po svetih štengah se ne hodi, po njih se verniki vzpenjajo po kolenih, vsak zatopljen v svoje molitve in razmišljanja. Na vrhu stopnic je kapela z Božjim grobom.

Notranjost svetih stopnic je poslikal, nam laikom bolj malo znani slikar, Anton Postl. Priselil se je v Šentrupert, ne ve se od kod, se leta 1769. tu poročil in med leti 1765. do okoli 1800. ustvarjal večinoma na Dolenjskem. Freske so sprva pripisali slikarju Francu Jelovšku, ki je poslikal bližnjo cerkev Žalostne Matere božje. Baročna cerkev ima marmorni glavni oltar posvečen Žalostni Materi božji. Obok prezbiterija je poslikal baročni slikar Franc Jelovšek, okoli leta 1735. Na freskah je upodobil sedem Marijinih žalosti, s tem da je ena od žalosti, Pieta - Marija z mrtvim Jezusom, osrednji del glavnega oltarja. Oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Valentina Metzingerja.

Zanimivo umetniško zgodovinsko romanje na Žalostno goro pri Mokronogu. 😎

Slovenija, Dolenjska
Kristusov pasijon na oboku hodnika svetih stopnic. Ena od osmih fresk predstavlja 'Jezusa odvedejo izpred Pilata, ki si umiva roke'. Freske, ki krasijo svete stopnice na Žalostni gori so eno najboljših in največjih del slikarja in freskanta Antona Postla.
Slovenija, Dolenjska
Vhodni stolpič s pilastri in čokatim zvonikom, ki je leta 1872. zamenjal piramidasto streho.
Slovenija, Dolenjska
Latinski napis nad vhodnim portalom svetih stopnic pravi, da 'tisti, ki se želite dvigniti v nebeške višave, vzpenjajte se pobožno po teh stopnicah'.  V niši stoji Jezus z bodečo krono in dvema rabljema.
Slovenija, Dolenjska
Freska v vhodni veži. Anton Postl, Zadnja večerja
Slovenija, Dolenjska
Velika freska na oboku vhodne veže. Anton Postl, 'Jezusa primejo'
Slovenija, Dolenjska
Freska na oboku hodnika je sestavljena iz osmih prizorov Kristusovega trpljenja. 
Slovenija, Dolenjska
Svete stopnice ali "svete štenge" so zgradili okoli leta 1767. V tem času so jih tudi poslikali. Vse freske so delo Antona Postla, ki je imel svojo delavnico v Šentrupertu. 28 stopnic je iz črnega marmorja. Na vsaki stopnici sta vdelani po dve relikviji svetnikov. Pokrite so z medeninastimi ploščicami. Po svetih stopnicah se ne hodi temveč se gre po kolenih.
Slovenija, Dolenjska
Na ostenju svetih stopnic je Anton Postl naslikal angele, ki spremljajo, po kolenih vzpenjajoče se vernike v njihovi molitvi. Na prvi freski je angel z lučjo.
Slovenija, Dolenjska
Freska v vhodni veži. Anton Postl, 'Jezusovo slovo od matere'
Slovenija, Dolenjska
Freska v luneti na notranji strani vhodnih vrat. Anton Postl, 'Jezus na vrtu Getsemani'
Slovenija, Dolenjska
Tudi predprostor pred Božjim grobom, je bogato poslikan.
Slovenija, Dolenjska
Osem prizorov Kristusovega trpljenja.
Slovenija, Dolenjska
Freska na oboku predprostora, na vrhu svetih stopnic, prikazuje Jezusa, ki ga pribijajo na križ. 
Slovenija, Dolenjska
Kapela z Božjim grobom
Slovenija, Dolenjska
Anton Postl je s svojimi freskami Kristusovega trpljenja, vernikom pričaral skoraj živi pasijon
Slovenija, Dolenjska
Zadnje dejanje drame imenovane Kristusovo trpljenje, je Anton Postl naslikal na stropu kapele. Vstajenje.
Slovenija, Dolenjska
Božji grob
Slovenija, Dolenjska
Medeninasta ploščica varuje relikvijo, ki je vstavljena v svete stopnice. Na vsaki stopnici sta po dve relikviji svetnikov.
Slovenija, Dolenjska
Anton Postl, svete stopnice, 'Angel z Veronikinim prtom
Slovenija, Dolenjska
Anton Postl, 'Kristus pade pod križem'
Slovenija, Dolenjska
Svete stopnice na Žalostni gori so zgradili leta 1767.
Slovenija, Dolenjska
Romarska cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori
Slovenija, Dolenjska
Velika freska, na zunanji strani cerkve Žalostne Matere božje, je obrnjena proti Mokronogu in prikazuje Križanje. Nastala je okoli leta 1735. Fresko pripisujejo Francu Jelovšku.
Slovenija, Dolenjska
Zunanja freska, ob glavnem vhodu v cerkev, predstavlja bolnega servita sv. Peregrina. K njemu se sklanja, že rahlo zbledeli, Kristus. Freska je delo Franca Jelovška.
Slovenija, Dolenjska
Cerkev Žalostne Matere božje ima tudi zunanjo prižnico za bogoslužje na prostem. 
Slovenija, Dolenjska
Vhodna lopa pod zvonikom
Slovenija, Dolenjska
Sončna ura z angelsko glavo in letnico 1906.
Slovenija, Dolenjska
Baročna cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori pri Mokronogu je enoladijska. Poleg glavnega oltarja ima, ob slavoločni steni še dva stranska oltarja 
Slovenija, Dolenjska
Marija Kraljica z Jezuščkom
Slovenija, Dolenjska
Freska na oboku prezbiterija je delo baročnega slikarja Franca Jelovška. Nastala je okoli leta 1735. V središču freske je Marija, ki sedmim servitom, ustanoviteljem servitskega reda, izroča škapulir. 
Slovenija, Dolenjska
Ob straneh freske v prezbiteriju je Jelovšek naslikal angele z orodji za mučenje, v medaljonih in lunetah pa prizori iz Jezusovega življenja. Žalostna Mati božja pod križem ...
Slovenija, Dolenjska
Franc Jelovšek, medaljon na freski prezbiterija: Jezusa položijo v grob
Slovenija, Dolenjska
Baročni glavni oltar Žalostne Matere božje je izdelan iz marmorja, v začetku 18. stoletja. V središču oltarja je kip Pieta, ob strani pa kipa sv. Petra in Pavla. 
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar je posvečen sv. Jerneju, ki je bil eden od dvanajstih apostolov. Oljna oltarna slika, Mučenje sv. Jerneja, je delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Njegovo delo je tudi slika v atiki iz prve polovice 18. stoletja. Na njej je upodobil minorita Benvenuta Osimskega.
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar sv. Jožefa. Slika sv. Jožefa z Jezuščkom je tudi delo Valentina Metzingerja. Manjša slika v atiki predstavlja sv. Ano, ki uči brati malo Marijo.
Slovenija, Dolenjska
Križev pot je naslikan na "zlati" podlagi, zato je videti kot, da je osvetljen. Naslikal ga je češki slikar Anton Sturm, leta 1909. 
Slovenija, Dolenjska
Današnje orgle je leta 1953. izdelal Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani
Slovenija, Dolenjska
Levo sakralna dediščina Žalostne gore. Župnišče, kapele Marijinih žalosti, svete stopnice in na vrhu Gore romarska cerkev Žalostne Matere božje. Desno, podoba Marije sedem žalosti.
Slovenija, Dolenjska
Žalostna Mati božja. Slika za glavnim oltarjem
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Najstarejša votivna podoba na Žalostni gori, Marija z detetom, ima letnico 1690. 
Slovenija, Dolenjska
Romarska cerkev Žalostne Matere božje, kot jo vidimo danes, je nastala okoli leta 1828. Od starejše cerkve je ostal le zvonik. Cerkev stoji na 366 metrov visoki Gori pri Mokronogu
Slovenija, Dolenjska
Svete stopnice na Žalostni gori so edine v Sloveniji, ki stojijo samostojno in se ne držijo cerkve.
Slovenija, Dolenjska
Žalostna gora pri Mokronogu

Slovenija, Dolenjska
Kapele Žalostne Matere božje. 
Slovenija, Dolenjska
Nadstropno župnišče s štirikapno streho je nastalo leta 1846. Kasneje so ob njem uredili še vrt.


Povezano, enodnevni izlet:

Vesela Gora pri Šentrupertu

Šentrupert na Dolenjskem

Trebnje, kraj kjer je živel Friderik Baraga kot graščak



Vir: Žalostna gora nad Mokronogom, dr. Ferdinand Šerbelj, Zbornik župnije Mokronog, 1999.
voden ogled