En Giro po Kopru

Lep, topel oktobrski četrtek je bil. Pravo indijansko poletje. Turisti so preplavili slovensko obalo. Ja, res je, naplavilo jih je, saj so prišli po morju s kar štirimi križarkami, ki smo jih lahko občudovali v koprskem pristanišču. Koper je v ta namen pripravil številne kulinarične dogodke. Hrana in vino. Kaj hočeš boljšega. Na stojnicah ob morju so se kljub še vedno vročemu soncu, vile dolge vrste ljudi. Upam, da so bili zadovoljni. Zagotovo so bili. 😋

Jaz sem se na svoj "Giro" oziroma potep po Kopru odpravila tja, kjer ni bilo gneče in odkrivala znamenitosti in zanimivosti, ki jih najdete v ozkih ulicah lepega starega mestnega jedra Kopra. Kar poglejte. 💜

Barvitost

Križarka v Kopru. Ena od štirih, ki so se v sončnem oktobrskem dnevu zasidrale v pristanišču.

Drevesa na krožniku 😊

Osrednji del palače na Belvederju

Vergerijev trg in park v Kopru. Peter Pavel Vergerij mlajši je bil koprski škof, kasneje pa protestantski reformator. Rodil se je okoli leta 1498 v Kopru, umrl pa 4. oktobra 1565 v nemškem Tubingenu.

Stari kamniti vodnjak in novejša pergola s polkrožno klopjo v Vergerijevem parku.

Nekje na ulici Izolska vrata na nas preži beneški lev. Brez panike levček ima odprto knjigo, kar pomeni, da je v deželi mir in tako naj tudi ostane. 💜

Rotunda sv. Elija oziroma rotunda Marijinega vnebovzetja je na Dijaški ulici v Kopru. Zanimiva zgradba je iz 11. stoletja in je najstarejši ohranjen sakralni objekt v Kopru. V njej je bila krstilnica. Konec 17. stoletja so zgradili še prezbiterij. 

Mogočna palača De Belli je iz druge polovice 16. stoletja. Je na Cankarjevi ulici. Ena večjih renesančnih palač v Kopru čaka na obnovo. 

Palača De Belli, dvojno okno v pritličju s kamnito obrobo in preklado. 

Palača Corner ima več sreče kot prej omenjena palača De Belli. Prav lepo so jo obnovili. Najstarejši del je iz 15. stoletja. V osrednji osi jo krasi čudovita bifora v beneško-gotskem slogu.

Polkrožni kamniti portal

Palača Brutti, iz začetka 18. stoletja stoji na Trgu Brolo. Krasijo jo kamniti reliefi. V čudoviti palači domuje koprska knjižnica

Ovalno okno z vitrajem in umetelno kovano mrežo na koprski stolnici.

Detajl glavnega vhoda v koprsko stolnico

Veličastne orgle v koprski stolnici.

Za tem lepim kamnitim portalom je vrt in palača Zavoda Svetega Hieronima. V palači je tudi študentski dom.

Trg Brolo, Koper

Palača Vissich - Nardi na Trgu Brolo. (17. stoletje)

Cerkev sv. Jakoba z zanimivim zvonikom, kot bi bil iz neke druge zgodbe. Je pa lep. 😊Najstarejši del gotske cerkvice je iz prve polovice 16. stoletja. Danes v njej domuje Pihalni orkester Koper.

Kamnita grbovna plošča pod gotsko zašiljenim lokom.

Portal, nenavaden, zanimiv 😊

Samostanska cerkev sv. Marte iz leta 1621 je dobila nove najemnike pravoslavne vere. 

Zaprto 😊

Mala cerkvica sv. Tomaža je bolj podobna kapeli. Ampak ni kapela, je cerkev s konca 16. stoletja.

Freska Križani

Simpatične ulice z nizom strnjenih hiš v starem mestnem jedru Kopra. Ta je ena od mnogih.

Lepo obnovljena hiša na levi je zelo razgibana. Spodnji del je kamnit, nadstropje je kot pomol na številnih lesenih konzolah. Krasijo ga beneško gotske okenske odprtine. Žal jim okna ne sledijo. 

Beneško-gotska okenska odprtina. Nadstropje se zaključi z barvno šahovnico, ki ji sledi zanimivi barviti napušč 

Hiša me je resnično navdušila. 💜

Mačji lepotec 💟

Hiša z zaobljenimi vogali 😉

Kamnita grbovna plošča z listom.

Manjši trg v starem mestnem jedru Kopra.

Relief. Bog ve kaj pomeni 😊

Dapontejeva Reber s Prešernovim trgom v ozadju.

Da Pontejev vodnjak na Prešernovem trgu v Kopru. Koprski "Rialto" je dal zgraditi podestat Lorenzo da Ponte leta 1666. Po njem se tudi imenuje.

Povezano:

Palača Belgramoni - Tacco, Pokrajinski muzej Koper

Koper - staro mestno jedro

Vir:

Visit Koper

Informativne table

Register NKD

Mengeš, odkrivam znamenitosti mesta

Pot od Trzina do Mengša je uspešno prehojena. Zdaj je na vrsti en "giro" po Mengšu, kot bi rekli moji prijatelji Primorci. Prva in ena večjih znamenitosti kraja je župnijska cerkev sv. Mihaela s samostoječim zvonikom, ki je bil del taborskega obzidja. Najstarejši in najlepši del cerkve je gotski prezbiterij s srednjeveškimi freskami slikarja Janeza Ljubljanskega in križno obokanim stropom. V obeh stranskih oltarjih se srečamo s slikarjem Matijo Koželjem. Pod pevski kor pa se je skril naš veliki arhitekt Jože Plečnik in ustvaril umetnini, kot jih zna samo on. Na eni strani lahko občudujemo bogato krstilnico, na drugo stran pa je umestil spovednico. Oba prostora krasijo umetelno izdelane kovinske ograje in bogata poslikava.

Mengeš ima kar tri gradove. Prvi je srednjeveški, na hribu Gobavica. Od njega so ostale zgolj ruševine. Drugi, ob vznožju istega hriba čaka na obnovo in na lepše čase. To je Novi grad oziroma Staretov grad. Nastal je v prvi polovici 17. stoletja. Dvesto let kasneje ga je kupil vsestranski podjetnik Mihael Stare in ga v celoti obnovil. Naj omenim, da je imel Stare poleg sinov tudi hčer Frančiško, ki jo je Trdina preimenoval v Radoslavo. Dekle je bilo mladostna ljubezen pisatelja Janeza Trdine. Žal se ni izšlo po njegovih željah. Mengeš je zapustil zaradi službe. Čeprav je imel rad svoj rojstni kraj in je o njem tudi veliko napisal, se vanj nikoli več ni vrnil. Menda je bil zelo prizadet, da so njegovo rojstno hišo prodali na dražbi in jo kasneje tudi porušili.

Tu je še Ravbarjev ali Zgornji grad. Zgrajen je bil leta 1567. Zamenjal kar nekaj lastnikov. Leta 1839 ga je kupil Mihael Stare in ga prezidal. Predzadnji lastnik je grad in gospodarska poslopja sedem let obnavljal in na koncu bankrotiral. Vse skupaj so odkupili ljudje, ki obvladujejo tudi Postojnsko jamo. Kompleks, ki je tudi kulturni spomenik, so zavili v črno "plahto" in ga skrili očem mimoidočih. 

Mihael Stare (1790 - 1872) je človek, ki je za Mengeš veliko storil. Marsikaj se je ohranilo do danes. Mož iz Strahinja pri Naklem je bil krošnjar. Svojo "kramo" je prodajal tudi v Mengšu. Tu je kupil hišo, ki se jo je takoj prijelo ime "Pri Kramarju". Ni imel prav veliko šolskih dni za seboj, a je bil zvit kot presta, da o podjetnosti niti ne govorimo. S premoženjem, ki si ga je pridobil s tihotapstvom in špekulacijami, je odprl prvo pivovarno v deželi Kranjski. Odprl je opekarno in kupil oba mengeška gradova ter ju obnovil. Posadil je rože in sadna drevesa. Ob Pšati je uredil sprehajalno pot z drevoredom, ki je povezovala cerkev sv. Mihaela in oba gradova. Življenjska zgodba, od krošnjarja do graščaka je malce podobna tisti z gradu Tuštanj, ko je vrtnar postal graščak. 😊 

Spovednico so uredili na podlagi načrtov arhitekta Jožeta Plečnika, med leti 1952 do 1955. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Detajl umetelno kovane ograje po Plečnikovih načrtih. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Vhod v Plečnikovo krstilnico. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Plečnikova krstilnica zasnovana po vzoru staroslovanskih krstilnic. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Gotski prezbiterij iz 15. stoletja je križno obokan s sklepniki v obliki grbovnih ščitov. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Srednjeveške freske Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja. Odkrili so jih leta 1932. Mengeš, cerkev sv. Mihaela. Desno spodaj je stari stenski tabernakelj.

Srednjeveška freska Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja s prikazom nebes in pekla. Na levi strani vstajenje pravičnih, na levi pekel, kamor hudič nosi zavržene. 😢 Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Srednjeveška freska Janeza Ljubljanskega s podobo sv. Mihaela z mečem in tehtnico. V srednjem delu je podoba Marije z Jezusom in na desni strani trpeči Kristus. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Mengeš, cerkev sv. Mihaela. Sv. Marjeta s premaganim zmajem ob nogah.

Stranski baročni oltar Srca Marijinega. Oltarno sliko je naslikal Matija Koželj leta 1883. Oba stranska oltarja sta lesena, iz 19. stoletja. Na oltarju sta lesena baročna kipa sv. Arona in Mojzesa. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Križev pot. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Baročna prižnica. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Kip sv. Mihaela z mečem in tehtnico je iz 19. stoletja in je delo tirolskih mojstrov. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Mengeške orgle so iz leta 1890. Postavil jih je orglarski mojster Franc Goršič (1836-1898). Orgelska omara je delo Vurnikove delavnice iz Radovljice. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Župnišče Mengeš. Nadstropni dvorec s štirikapno streho so zgradili med leti 1895 do 1900. Staro poslopje se je porušilo v potresu. Hiša ima lepo urejen vrt, obkroža jo ograja z letnico 1905.

Mengeš, cerkev sv. Mihaela. Najstarejši in najlepši del cerkve je gotski prezbiterij iz 15. stoletja. V 18. stoletju so cerkev barokizirali. 

Mengeš, Trdinov trg, župnijska cerkev sv. Mihaela in spomenik baročnega slikarja Franca Jelovška. Rodil se je 4. oktobra 1700. v nekdanji mežnariji, ki je stala na mestu nadstropne hiše nasproti cerkve. Spomenik je delo kiparja Bojana Kunaverja. Odkrili so ga leta 2000. ob tristoletnici slikarjevega rojstva. 

Spominska plošča in medaljon s podobo slikarja Franca Jelovška (4. oktober 1700. Mengeš - 31. maj 1764. Ljubljana). Mengeš, Trdinov trg 11.

Mengeš, Jelenova kapelica. Kapelica s kupolo na štirih stebrih iz ihanskega kamna je delo mengeškega kamnoseka Janeza Zamna. Na visokem stebru je kip Marije z Jezusom. Kapelico je dala zgraditi družina Gregorc Jelen leta 1903. Leta 2003 so kapelico obnovili in ji dodali kovinsko ograjo. (informativna tabla)

Mengeš. Ta čudoviti, leta 2008, lepo obnovljeni vaški vodnjak se imenuje Matičkova šterna. Zgradili so ga okoli leta 1825 v bližini nekdanje Matičkove gostilne.

Mengeš, Trdinov trg. Nadstropna hiša na levi je nekdanje gospodarsko poslopje župnije. V nadstropni hiši z dvokapno streho na čop in pilastri v nadstropju je bila nekoč posojilnica, hranilnica in kaplanija. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja.

Mengeš. Niz historičnih nagrobnikov pred vhodom na mengeško pokopališče.

Mengeš, pokopališče, Križani

Mengeš, nagrobna plošča z grbom stiških opatov. Ti so v preteklosti gospodarili z župnijo.

Mengeš, kamniti zašiljeni portal, vhod v samostoječi zvonik

Mengeš. Stranski, kamniti portal, okrašen z ornamenti, vodi v cerkev sv. Mihaela. Umetelno izdelana kovinska mreža nad lesenimi vrati ima Marijin emblem. 

Mengeš, Trdinov trg, olepševalna dela v muzeju. Na dvorišču muzeja so zasadili spominsko gredico hmelja. V Pivovarni Julija Stareta so med leti 1885 in 1905 zvarili najstarejše ohranjeno pivo v celinski Evropi. Muzej Mengeš ga hrani v svoji pivovarski zbirki. (informativna tabla)

Mengeš, Trdinov trg. Mozaični medaljon s podobo pisatelja Janeza Trdine.

Mengeš, Trdinov trg. Spomenik Janezu Trdini. Kamniti obelisk z bronasto glavo pisatelja je ustvaril kipar, alpinist in gorski reševalec Marjan Keršič Belač (18. maj 1920. Ljubljana - 3. junij 2003. Ljubljana). Postavili so ga leta 1955. 

Mengeš, Trdinov trg. Barvita dvonadstropna hiša, s secesijskim okrasjem in kamnitim portalom z letnico 1870, je bila nekoč tovarna slamnikov. Danes je večstanovanjska hiša, v njej ima prostore tudi Melodija, proizvodnja in prodaja glasbenih inštrumentov. Na tem mestu je stala rojstna hiša slovenskega pisatelja Janeza Trdine (29. maj 1830. Mengeš - 14. julij 1905. Novo mesto). Hišo so prodali na dražbi in jo kasneje tudi podrli. 

Mengeš, Trdinov trg. Spominska plošča posvečena pisatelju Janezu Trdini. Postavili so jo leta 1930 na pročelje takratne tovarne slamnikov. Pod ploščo je bil medaljon s pisateljevo podobo, delo domačega umetnika, a je izginil. 😕

Mengeš. Z mozaiki okrašeni pokrov kanalizacije. Zakaj pa ne 😊

Mengeš. Pritlična, zidana hiška z bivalnim podstrešjem in razpelom je verjetno s konca 19. stoletja. Prej so bile hiše lesene s slamnato streho. V 19. stoletju je bilo v Mengšu kar nekaj požarov, tako da se do danes ni ohranila nobena. Jaz je nisem našla 😉

Mengeš. Slovenska cesta dobiva lepšo podobo. Pritlična hiša na desni strani je rojstna hiša pesnice Franje Trojanšek Dekleva, pisala je pod psevdonimom Zorana (30. januar 1867. Mengeš - 13. februar 1935. Mengeš). V hiši je delovalo tudi Bralno društvo, ki so ga ustanovili leta 1887.

Mengeš, Slovenska 27. Razgibana nadstropna hiša ima na kamnitem portalu letnico 1903. Na pročelju je še viden napis, da se je tu Franc Kompare ukvarjal s slamnikarstvom.

Mengeš, Slovenska cesta 6. Detajl, osrednji del, meni najlepše hiše v nizu, s secesijskim okrasjem. V osrednjem delu, nad kamnitim portalom je leseni trak z letnico 1909. sta balkona z umetelno kovanima ograjama. Na vrhu polkrožne frčade stoji kamniti orel z razprtimi krili in ključem v kljunu. To nam pove, da se je družina ukvarjala s ključavničarstvom.

Mengeš, Glavni trg. Obnovljena nadstropna hiša s secesijskimi elementi, verjetno iz začetka 20. stoletja. Še posebno mi je všeč pas z drobnimi prodniki pod napuščem. 💜

Mengeš, Prešernova cesta. Trgatev bo 🍇

Mengeš, Prešernova cesta

Mengeš, Prešernova cesta. Tudi gospodarska poslopja Ravbarjevega gradu so zgledno prenovljena. Ne vem pa čemu služijo danes. 

Mengeš, Prešernova cesta. Ravbarjev ali Zgornji grad. Ime je dobil po baronih Ravber, ki so bili lastniki gradu v 18. stoletju. Grad je leta 1567 postavil Jurij Haller. Leta 1839 ga je kupil premeteni podjetnik in nekdanji krošnjar Mihael Stare. Predzadnji lastnik je grad pod strokovnim vodstvom obnavljal sedem let. Ko je vse obnovil, je bankrotiral. Odkupil ga je isti lastnik ali jih je več, ki obvladuje tudi Postojnsko jamo. Kovano ograjo je zaščitil s črnim platnom, da ja ne bi kdo opazoval kompleksa, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena. 😎

Mengeš. Peš pot ob potoku Pšata s pogledom na skakalnice Smučarsko skakalnega kluba Mengeš. Njihov član je tudi najnovejši slovenski skakalni as Anže Lanišek.

Mengeš. Kamniti dvoločni most čez Pšato, pod hribom Gobavica.

Mengeš, Šolska ulica 10. Novi grad ali Staretov grad. Mihael Stare (23. september 1790. Strahinj pri Naklem - 15. maj 1872. Mengeš) je bil uspešen podjetnik, širokega spektra, od gradbeništva do prve pivovarne, iz katere je ohranjeno najstarejše pivo na Slovenskem. Zasnova dvorca je iz prve polovice 17. stoletja. Mihael Stare je leta 1840 grad popolnoma prenovil.

Mengeš, Šolska ulica. Oranžerija sredi parka Staretovega gradu. Zasnova parka je iz sredine 19. stoletja. V drugi polovici 20. stoletja so ga na novo uredili. 

Mengeš v naročju Kamniških Alp.

Mengeš, sprehajalna pot ob Pšati

Privežite se, pristajamo in zaključujemo potep po Mengšu 😉

Vir:

kamra.si

register NKD

zupnija-menges.rkc.si

Mengeš, Ivan Vidali, Obzorja Maribor, 1984