En Giro po Kopru

Lep, topel oktobrski četrtek je bil. Pravo indijansko poletje. Turisti so preplavili slovensko obalo. Ja, res je, naplavilo jih je, saj so prišli po morju s kar štirimi križarkami, ki smo jih lahko občudovali v koprskem pristanišču. Koper je v ta namen pripravil številne kulinarične dogodke. Hrana in vino. Kaj hočeš boljšega. Na stojnicah ob morju so se kljub še vedno vročemu soncu, vile dolge vrste ljudi. Upam, da so bili zadovoljni. Zagotovo so bili. 😋

Jaz sem se na svoj "Giro" oziroma potep po Kopru odpravila tja, kjer ni bilo gneče in odkrivala znamenitosti in zanimivosti, ki jih najdete v ozkih ulicah lepega starega mestnega jedra Kopra. Kar poglejte. 💜

Barvitost

Križarka v Kopru. Ena od štirih, ki so se v sončnem oktobrskem dnevu zasidrale v pristanišču.

Drevesa na krožniku 😊

Osrednji del palače na Belvederju

Vergerijev trg in park v Kopru. Peter Pavel Vergerij mlajši je bil koprski škof, kasneje pa protestantski reformator. Rodil se je okoli leta 1498 v Kopru, umrl pa 4. oktobra 1565 v nemškem Tubingenu.

Stari kamniti vodnjak in novejša pergola s polkrožno klopjo v Vergerijevem parku.

Nekje na ulici Izolska vrata na nas preži beneški lev. Brez panike levček ima odprto knjigo, kar pomeni, da je v deželi mir in tako naj tudi ostane. 💜

Rotunda sv. Elija oziroma rotunda Marijinega vnebovzetja je na Dijaški ulici v Kopru. Zanimiva zgradba je iz 11. stoletja in je najstarejši ohranjen sakralni objekt v Kopru. V njej je bila krstilnica. Konec 17. stoletja so zgradili še prezbiterij. 

Mogočna palača De Belli je iz druge polovice 16. stoletja. Je na Cankarjevi ulici. Ena večjih renesančnih palač v Kopru čaka na obnovo. 

Palača De Belli, dvojno okno v pritličju s kamnito obrobo in preklado. 

Palača Corner ima več sreče kot prej omenjena palača De Belli. Prav lepo so jo obnovili. Najstarejši del je iz 15. stoletja. V osrednji osi jo krasi čudovita bifora v beneško-gotskem slogu.

Polkrožni kamniti portal

Palača Brutti, iz začetka 18. stoletja stoji na Trgu Brolo. Krasijo jo kamniti reliefi. V čudoviti palači domuje koprska knjižnica

Ovalno okno z vitrajem in umetelno kovano mrežo na koprski stolnici.

Detajl glavnega vhoda v koprsko stolnico

Veličastne orgle v koprski stolnici.

Za tem lepim kamnitim portalom je vrt in palača Zavoda Svetega Hieronima. V palači je tudi študentski dom.

Trg Brolo, Koper

Palača Vissich - Nardi na Trgu Brolo. (17. stoletje)

Cerkev sv. Jakoba z zanimivim zvonikom, kot bi bil iz neke druge zgodbe. Je pa lep. 😊Najstarejši del gotske cerkvice je iz prve polovice 16. stoletja. Danes v njej domuje Pihalni orkester Koper.

Kamnita grbovna plošča pod gotsko zašiljenim lokom.

Portal, nenavaden, zanimiv 😊

Samostanska cerkev sv. Marte iz leta 1621 je dobila nove najemnike pravoslavne vere. 

Zaprto 😊

Mala cerkvica sv. Tomaža je bolj podobna kapeli. Ampak ni kapela, je cerkev s konca 16. stoletja.

Freska Križani

Simpatične ulice z nizom strnjenih hiš v starem mestnem jedru Kopra. Ta je ena od mnogih.

Lepo obnovljena hiša na levi je zelo razgibana. Spodnji del je kamnit, nadstropje je kot pomol na številnih lesenih konzolah. Krasijo ga beneško gotske okenske odprtine. Žal jim okna ne sledijo. 

Beneško-gotska okenska odprtina. Nadstropje se zaključi z barvno šahovnico, ki ji sledi zanimivi barviti napušč 

Hiša me je resnično navdušila. 💜

Mačji lepotec 💟

Hiša z zaobljenimi vogali 😉

Kamnita grbovna plošča z listom.

Manjši trg v starem mestnem jedru Kopra.

Relief. Bog ve kaj pomeni 😊

Dapontejeva Reber s Prešernovim trgom v ozadju.

Da Pontejev vodnjak na Prešernovem trgu v Kopru. Koprski "Rialto" je dal zgraditi podestat Lorenzo da Ponte leta 1666. Po njem se tudi imenuje.

Povezano:

Palača Belgramoni - Tacco, Pokrajinski muzej Koper

Koper - staro mestno jedro

Vir:

Visit Koper

Informativne table

Register NKD

Ptujska Gora - Bazilika Marije Zavetnice s plaščem

Obiskali smo drugo največje romarsko svetišče v Sloveniji. Nahaja se v občini Majšperk. To je bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Bazilika je versko središče pa tudi bogata sakralna dediščina v kateri prevladuje gotike. Seveda je tudi barok prisoten, saj so tudi na Ptujski Gori spremljali "sakralno modo". 😊

Cerkev na Ptujski Gori so začeli zidati okoli leta 1410. Danes je to čudovit triladijski prostor z obilico gotskih kipov in baročne opreme. Prav gotovo je največja umetnina razkošen relief Marije Zavetnice, ki pod svojim plaščem daje zavetje kar 82-im osebam tedanjega časa. Relief izhaja iz časa, ko so začeli zidati cerkev. Prvotno je krasil vhodni portal. Iz 15. stoletja so tudi leseni stranski oltarji in kamniti, gotski kip sv. Jakoba.

V 17. stoletju so prizidali baročno kapelo sv. Frančiška Ksaverija. Pika na i so ohranjene srednjeveške freske, pod korom, pri vhodu v cerkev. V nekdanji kapeli sv. Križa, freske prikazujejo Marijino in Kristusovo življenje. Vse to in še več prekriva rebrasto obokan strop z grbi donatorjev. Več o lepoti bazilike pa na fotografijah s komentarji. Vredno ogleda.

Največja in najbolj prepoznavna umetnina bazilike na Ptujski Gori je izjemen relief, na baročnem oltarju, v prezbiteriju nastal okoli leta 1410. Pod Marijinim plaščem je upodobljeno 82 oseb, ki so živele v tistem času. Med njimi je tudi Bernard III. ustanovitelj Ptujske Gore. Relief je sprva krasil vhodni portal.

Stranski oltar sv. Družine. Leseni oltarni nastavek v obliki slavoloka stoji na kamniti oltarni mizi. Nastal je konec 17. stoletja. V originalu je bil črn oltar. Današnjo barvito podobo je dobil v drugi polovici 19. stoletja. Restavratorstva se je lotil slikar Josef Jacober, ki je živel na Ptuju.

Leseni oltarni nastavek sv. Sigismunda. V sredini je kip sv. Sigismunda, pod njim pa zmaj objema grbovni ščit. Zmaj je simbol zmajevega reda, ki je bil ustanovljen leta 1408. Ustanovil ga je ogrski kralj Sigismund Luksemburški s svojo ženo Barbaro Celjsko. Predvidevajo, da je oltar nastal po tem letu. Na levi je kip sv. Barbare, na desni pa sv. škof Erazem.

Oltar Brezmadežne Marije. Ob njej stojita njena starša, sv. Joahim in sv. Ana

Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija. Zgradili so jo v drugi polovici 17. stoletja na mestu nekdanjega portala. Baročni oltar, bogato okrašen z listi akanta, je delo mariborskega kiparja Franca Krištofa Reissa iz leta 1690. Večja oltarna slika predstavlja sv. Frančiška, ki čudežno ustavlja kugo.

Leseni oltarni nastavek, zgornji del gotskega oltarja Rožnovenske Matere božje, nastal konec 17. stoletja. Slika predstavlja sv. Rozalijo, ki leži med cvetjem. 

Rebrasto obokan strop z grbi družin, ki so darovale za gradnjo mogočne cerkve na Ptujski Gori.

Gotski oltar Rožnovenske Matere božje. Ob Mariji in malem Jezusu stojita sv. Katarina in sv. Andrej

Del oltarja Loretske matere božje

Baldahin celjskega oltarja Friderika II. Celjskega, kamnoseška umetnina. Sodeč po stari fotografiji, je bil baldahin del kapelice z dvokapno strešico, ki je stala zunaj, ob cerkvi.

Nagrobna plošča Žige z Dobrne z družinskim grbom. Izdelana je iz enega kosa rdečega salzburškega marmorja. Nosi letnico 1429. Žiga z Dobrne je bil vitez v službi Hermana II. Celjskega.

Gotski obok in srednjeveške freske pod korom v nekdanji kapeli sv. Križa. Gotske freske, ki so nastale v prvi polovici 15. stoletja, so odkrili in restavrirali leta 1948. V zgornji vrsti je prikaz križanja. V spodnji vrsti, na sredini, vidimo Marijo z mrtvim Jezusom (Pieta). Za njima so tri svetnice in trije svetniki. 

Pas srednjeveških fresk ob šilastem gotskem prehodu. Sv. Nikolaj obdaruje revne neveste.

Sv. Peter, srednjeveška freska v nekdanji kapeli sv. Križa.

Kamniti, gotski kip sv. Jakoba, iz začetka 15. stoletja, na konzoli z grbom v glavni ladji. 

Orgle in srednjeveška freska, iz leta 1491, na steni zvonika. Leseni korni balkon nosi letnico 1696. Podprt je z umetelno kovanimi palicami, ki ga podpirajo. Ograjo krasijo pozlačeni jonski pilastri. Prvotni kor je bil močno poškodovan v požaru. Na oboku so grbi plemiških družin, ki so podprle gradnjo cerkve in letnica 1491.

Novodobni Križev pot je nastal leta 1989. Avtor je akademski kipar Viktor Gojkovič

Bronasta vrata glavnega portala in relief Marije zavetnice s plaščem je delo kiparja Viktorja Gojkoviča iz leta 1999. Na levi strani vrat je v reliefu podoba slovenskega škofa Antona Marije Slomška, na desni pa je upodobljen papež Janez Pavel II. v počastitev njegovega obiska v Sloveniji.

Konzola na levi strani vhodnega portala, ki podpira luneto. Na njej je orel, simbol evangelista sv. Janeza.

Konzola na desni strani vhodnega portala. Vol, simbol evangelista sv. Luke.

Imeniten in razkošen stranski portal bazilike Marije zavetnice na Ptujski Gori

Zunanja gotska rebra prezbiterija

Ptujska Gora - Baročno stopnišče in baročna kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Florijana, zavetnika gasilcev. 

Župnijski urad Ptujska Gora

Trg pod baziliko Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.

Pritlična, sedem-osna hiša na trgu Ptujske Gore je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Danes z njo upravlja TD Ptujska Gora. V njej je turistično informacijski urad, trgovina s spominki, pošta in galerija domačega fotografa Stojana Kerblerja.

Pranger oziroma sramotilni steber nosi letnico 1855. Je kopija sramotilnega stebra iz 15. stoletja. Takrat je Ptujska Gora dobila trške pravice in lastno sodstvo. In kjer je sodnik, tam so tudi kazni. 😎

Zvonik cerkve na Ptujski Gori je pogorel. Ponovno so ga pozidali leta 1491. Glede na velikost cerkve predvidevajo, da je bil zvonik višji. 

Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori, s prizidano kapelo sv. Frančiška Ksaverija. 

Ptujska Gora, pogled na jutranje meglice

Nekdanji obrambni stolp, ki je skupaj z obrambnim zidom, varoval pred turškimi vpadi.

Romarska hiša z Marijinim emblemom. 

Romarska pot miru, so poimenovali pot od parkirišča do bazilike. Uredili so ga leta 2008. Na poti je dvajset kamnitih znamenj iz pohorskega granita, skrivnosti Marijinega rožnega venca. Na njih so reliefi s prizori iz Marijinega in Kristusovega življenja. Delo kiparja Viktorja Gojkoviča.

Minoritski samostan na Ptujski Gori

Križani. Relief na stebru iz pohorskega granita.

Sv. Frančišek Asiški (1181-1226) je ustanovitelj frančiškanskega reda. Ena od vej so tudi minoriti, ki upravljajo z baziliko in samostanom od leta 1937. Tretja veja so kapucini.

Križani, začetek in konec poti do bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.

Vir:

ptujska-gora.si

zloženka Ptujska Gora, biser gotike, TD Ptujska Gora, 2013

Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori, Peskar Robert, Družina, Ljubljana, 2010 (odlična monografija)