Prikaz objav z oznako Štajerska. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Štajerska. Pokaži vse objave

torek, 17. december 2019

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Gotska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu in v bližini reke Savinje. Okoli leta 1306. je bila to triladijska cerkev z ravnim lesenim stropom. Konec 14. stoletja so leseni strop odstranili in cerkev križno rebrasto obokali. Kamnite oboke z nekaj ohranjenih srednjeveških fresk, lahko občudujemo tudi danes. Pri prenovi cerkve so bili veliki donatorji Celjski grofje, zato lahko na sklepniku vidimo tudi njihov grb s tremi zvezdami.

Na začetku 15. stoletja dobi cerkev sv. Danijela najlepšo gotsko kapelo daleč naokoli. Tudi pri tem so izdatno pomagali Celjski grofje. Danes je kapela posvečena Žalostni Materi božji, prvotno pa Svetim Trem kraljem. Ko vstopiš vanjo ostaneš brez besed in skoraj pozabiš na dihanje 😊

Meni najlepše so gotske kamnite sedilije z umetelno izklesanim baldahinom, ki bi ga po vzorcu lahko primerjali z idrijsko čipko, izdelava pa je že druga zgodba. Na nasprotni strani je podobna umetnina, vendar ima ta na spodnjem delu omarice. Na vsaki strani kapele so nekakšne molilnice s po dvema manjšima odprtinama v katerih so doprsni baročni kipi z relikvijami. Na steni so nanizane kamnite konzole, na njih stojijo baročni kipi apostolov, nad njimi pa zopet gotski kamniti baldahini. Konzole so svojevrstna umetnina, prav vsaka je drugačna in upodabljajo različna mitološka bitja. Vse to in še več obkroža kip Pieta, Žalostne Matere božje.

Cerkev sv. Danijela je skozi stoletja doživela velike prenove, glede na sakralno "modo" je bila sprva gotska pa baročna, nato nastopi nova gotika in zopet prenova. Vmes je doživela požar in bombardiranje leta 1945. Cerkev, predvsem pa ljudje se niso dali. Vedno znova so jo obnavljali. Celovito obnovo je cerkev doživela med leti 1963. do 1969. V tem obdobju je cerkev dobila vitraje na oknih, ki so delo duhovnika in slikarja Staneta Kregarja. Zadnja pridobitev pa je reliefni Križev pot, ki ga je leta 1972. ustvaril kipar France Gorše.

Za konec enodnevnega izleta smo obiskali še Celjski grad.

Slovenija, Štajerska
Nagrobnik Severin Freinwitbein, z grbom in napisom, iz 17. stoletja in omarice za shranjevanje relikvij s čudovitim, skoraj filigransko, obdelanim kamnitim okrasjem.
Slovenija, Štajerska
Sedilije v kapeli Žalostne Matere božje so nastale okoli leta 1400.
Slovenija, Štajerska
Oltar z gotskim kipom Pieta, v kapeli Celjskih grofov oziroma kapeli Žalostne Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Križno rebrasti obok v kapeli so poslikali s freskami okoli leta 1413. 
Slovenija, Štajerska
Baročni nagrobni ščit barona Georga Karla pl. Reisiga
Slovenija, Štajerska
Razkošni gotski baldahini, kipi svetnikov in čudovite konzole na katerih stojijo pa seveda stare razkošne nagrobne plošče. Desna konzola predstavlja žensko s konjskim telesom
Slovenija, Štajerska
Okoli kapele so nameščene čudovite gotske kamnite konzole. Na njih so kipi apostolov iz 17. stoletja, nad njimi pa umetelno izklesani kamniti gotski baldahini.
Slovenija, Štajerska
Razkošna nagrobna plošča z grbom opata Bernarda od Maurisperga iz 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik vzidan v notranjost kapele Žalostne Matere božje je iz leta 1597. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča Sigismunda Gaisruka iz leta 1704. Pod grbom je napis v nemški gotici. 

Slovenija, Štajerska
V veliki odprtini je kamnita klop in molilni pult, v dveh manjših odprtinah pa so doprsni baročni kipi svetnikov. V njih so relikvije. Enako je na nasprotni steni kapele Žalostne Matere božje. 
Slovenija, Štajerska
Ročno kovana vrata, ki vodijo v kapelo Žalostne Matere božje, so delo opata Bernarda Mavrišiča, iz leta 1658
Slovenija, Štajerska
Del poslikanega oboka gotskega prezbiterija je iz konca 14. stoletja. Na srednjem sklepniku je grb Celjskih grofov. 
Slovenija, Štajerska
Veliki oltar v cerkvi sv. Danijela in visoka gotska okna z vitraji slovenskega slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže pri Dravljah - 1973. Ljubljana), ki so nastali leta 1963. Tabernakeljski glavni oltar je izdelan iz večbarvnega marmorja, kipi pa iz belega marmorja. Ob tabernaklju stojita sv. Jožef in sv. Andrej s svojim križem. Ob straneh stojita dva škofa, sv. Miklavž in sv. Maksimilijan. Oltarno mizo podpirata marmorna putta. Oltar je iz leta 1743.
Slovenija, Štajerska
Srednjeveška freska, Poklon Svetih Treh kraljev, v prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Poslikan steber
Slovenija, Štajerska
Poslikan obok krstne kapele iz leta 1622. V medaljonih so podobe apostolov.
Slovenija, Štajerska
Gotska krstilnica
Slovenija, Štajerska
Srednjeveška freska
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica je iz leta 1851. Je delo graških mojstrov.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Visoka gotska okna je z vitraji opremil slikar Stane Kregar
Slovenija, Štajerska
Reliefni Križev pot je ustvaril kipar France Gorše, leta 1972.
Slovenija, Štajerska
Renesančna nagrobna plošča viteza Sigmunda Schrotta iz 16. stoletja
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik Hermana IV., ki je bil nezakonski sin Celjskega grofa Hermana II. 
Slovenija, Štajerska
Orgle
Slovenija, Štajerska
Marmorni steber s pozlačenim kapitelom. Na stebru stoji pozlačen lesen kip Marije s krono in žezlom ter Jezuščkom iz prve polovice 18. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Gotska triladijska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik grofov Karla in Ludovika Grosa iz 18. stoletja. Obsežen zapis na nagrobni plošči pravi, da sta bila rojena v Torinu (Turin), v plemiški družini. V cesarski vojski sta dosegla čin maršala. Kasneje sta se ustalila v Celju. Ludovik se je leta 1753. oženil in dobil štiri otroke. Leta 1758. je umrl, star 60 let. Za otroke je naprej skrbel njegov brat. Ta se ni nikoli poročil, umrl pa je leta 1778. v starosti 88 let. Večino svojega življenja sta brata preživela v vojaški službi. 
Cela življenjska zgodba napisana na kosu kamna 😎 Plošča s kipcem sv. Roka je samostojna in ne spada h nagrobniku. Tu je bil nekoč stranski vhod v cerkev sv. Danijela. Na spominski plošči piše, da je vrata izdelal Gerorg Lenz, kamnosek iz Celja, leta 1673.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Monumentalni kip škofa Antona Martina Slomška z dečkom, ki ga posluša, je leta 1937. zasnovala kiparka Karla Bulovec Mrak (1895. Bled - 1957. Golnik). Od leta 1996. stoji v bližini cerkve sv. Danijela. 
Slovenija, Štajerska
Stari nagrobniki vzidani na cerkev sv. Danijela. Prvi z leve je nagrobnik družine Cupitana iz leta 1584. 
Slovenija, Štajerska
Staro mestno jedro Celja
Slovenija, Štajerska
Del srednjeveškega obzidja
Slovenija, Štajerska
Na dvorišču Celjskega gradu lahko igramo šah, če ni vse zasneženo seveda 😊
Slovenija, Štajerska
Celjski grofje, ki so bivali na gradu, so bili veliki donatorji cerkve sv. Danijela.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Nad Celjski grad se je spustila noč


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Novo Celje

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja


Vir: voden ogled
Ivan Stopar: Opatijska cerkev v Celju, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 44, Založba Obzorja Maribor, 1973
Urh Ferlež: Vzidane plošče na zgradbah v starem mestnem jedru Celja, Mestna občina Celje, 2012


četrtek, 05. december 2019

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Petrovče so naselje na Štajerskem, ki leži med Žalcem in Celjem. V središču naselja stoji ena od mlajših bazilik na Slovenskem, bazilika Marijinega obiskanja. Nekdaj romarsko cerkev, je v baziliko povišal papež Janez Pavel II. 7. februarja 1984. Na mestu današnje bazilike je konec 14. stoletja stala cerkev, približno enakih dimenzij, ki so jo dali postaviti Celjski grofje.

Današnja baročna bazilika je prava mala umetnostna galerija, vredna obiska. Ima eno ladjo, na vsaki strani po štiri kapele, s šestimi stranskimi oltarji. V dveh kapelah ni oltarjev, v eni od njih pa stoji krasen lesen, poslikan, renesančni oltar iz leta 1605. in je najstarejši tovrstni oltar na Slovenskem.

Prezbiterij krasi veliki zlati oltar, neznanega mojstra oziroma umetnika, izdelan konec 18. stoletja. V središču je Marija s krono, v eni roki drži žezlo, v drugi pa dete. Ob njej sta kipa njenih staršev, sv. Ana in sv. Joahim. Banjasti obok prezbiterija je konec 18. stoletja, s prizori iz Marijinega življenja, poslikal slovenski baročni slikar iz Rogatca, Anton Jožef Lerchinger (1720-1787).

Cerkveno ladjo in kapele je leta 1875. poslikal furlanski slikar Jakob Brollo (1834-1918). V pastelnih barvah je upodobil Marijino življenje in Jezusovo otroštvo. Slike so različnih oblik, obdane z okvirji in štukaturami ter rastlinskimi motivi. Na vseh slikah, v tem obsežnem delu, prevladujejo prizori veselih dogodkov. Tudi Križev pot je delo istega slikarja, nastal je leta 1870.

Velika znamenitost kraja so tudi Petrovški križi. Skupina treh kipov svetnikov z angeli, je nastala med leti 1760. do 1770. izpod rok kiparja Vida Koenigerja, ki je s kipi okrasil tudi bližnji dvorec Novo Celje. Petrovški križi so trenutno v restavriranju.

Baziliko Marijinega obiskanja v Petrovčah od leta 1965. upravljajo dominikanci.

Slovenija, Štajerska
Detajl glavnega oltarja. Kip Marije z detetom obkrožajo angeli. Oltar je bil izdelan konec 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Petrovški križi je skupina treh kamnitih kipov v naravni velikosti, ki jih je ustvaril graški kipar Vid Koeniger, med leti 1760. do 1770. Petrovški križi so prvotno stali na začetku vasi. Po drugi svetovni vojni so jih prestavili h cerkvi. Predstavljajo sv. Vincencija Ferrerija, sv. Janeza in sv. Pavla. Kipi so trenutno v restavriranju.
Slovenija, Štajerska
Glavni vhod v baziliko Marijinega obiskanja v Petrovčah
Slovenija, Štajerska
Zlati baročni veliki oltar v prezbiteriju. V središču je kip Marije s krono, žezlom in Jezuščkom. Ob njej sta kipa njenih staršev, sv. Ana in sv. Joahim. Čudoviti oltar je nastal konec 18. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Banjasto obokan strop prezbiterija je razdeljen na tri dele in poslikan s prizori iz Marijinega življenja. Konec 18. stoletja ga je poslikal slovenski baročni slikar, Jožef Anton Lerchinger
Slovenija, Štajerska
Nekoč romarska cerkev, od leta 1984. pa bazilika Marijinega obiskanja ima eno ladjo, ob straneh pa na vsaki strani po štiri kapele s šestimi stranskimi oltarji. 
Slovenija, Štajerska
Tri stranske kapele z oltarji in cerkvene klopi. Skoraj vsa oprema cerkve je baročna iz 17. in 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Ladjo in kapele bazilike Marijinega obiskanja v Petrovčah, je leta 1875. poslikal furlanski slikar Jakob Brollo (Humin 1834-1918).
Slovenija, Štajerska
Baročni stranski oltar sv. Jožefa je nastal v 19. stoletju. Ob njem sta kipa sv. Simona in sv. Filipa
Slovenija, Štajerska
Freske Jakoba Brolla prikazujejo Marijino življenje in Jezusovo otroštvo. 
Slovenija, Štajerska
Kor z orgelsko omaro v kateri so stale orgle iz leta 1796. italijanskega mojstra Gaetana Callide. 
Slovenija, Štajerska
Biser, nastal leta 1605. Plainerjev leseni oltar. V središču oltarja je lesen, renesančni kip sv. Janeza Nepomuka. Na stranskih krilih so naslikani prizori iz Marijinega življenja. Vrh oltarja zaključuje sv. Trojica. Ta del je nastal sredi 18. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Jakob Brollo je naslikal prizore v pastelnih barvah, slike so v okvirjih različnih oblik, ki jih obdajajo rastlinski motivi in štukature.
Slovenija, Štajerska
V spomin na grozote v prvi svetovni vojni
Slovenija, Štajerska
Detajl Plainerjevega oltarja iz leta 1605. Poklon svetih Treh kraljev
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar s sliko sv. Janeza in sv. Pavla. Ob strani sta kipa sv. Neže in sv. Polone
Slovenija, Štajerska
Jakob Brollo je slikal po predlogah in samostojno. Freske v baziliki Marijinega obiskanja  prikazujejo večinoma vesele dogodke.
Slovenija, Štajerska
Slika Jakoba Brolla iz leta 1875. na kateri je upodobil tudi petrovško romarsko cerkev
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Križev pot, Jakob Brollo, 1870.
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar s sliko na kateri je slikar Jožef Gotzel leta 1803. upodobil sv. Florjana in sv. Martina. 
Slovenija, Štajerska
Furlanski slikar Jakob Brollo je slikal evangelijske motive, zelo močan je bil v figuraliki.
Slovenija, Štajerska
Oltar sv. Križa
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverija. Ob njem sta kipa sv. Andreja in sv. Matije
Slovenija, Štajerska
Jakob Brollo, Poklon Svetih treh kraljev
Slovenija, Štajerska
Kot piše na spominski plošči, je leta 1984. papež Janez Pavel II, cerkev Marijinega obiskanja povišal v baziliko.
Slovenija, Štajerska
Detajl nagrobne plošče z viteškim oklepom
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča barona Franca Miglia, ki je umrl leta 1752. in je pokopan pod prezbiterijem bazilike v Petrovčah. 
Slovenija, Štajerska
Bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah je dobila baročno podobo v drugi polovici 18. stoletja. Pred njo je na tem mestu stala cerkev, ki so jo dali zgraditi Celjski grofje.
Slovenija, Štajerska
Župnišče in mežnarija
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša z dvokapno streho in mansardo. Najverjetneje iz začetka 20.stoletja. V pritličju ima poslovni prostor z lesenimi vratnimi in izložbenimi okvirji ter železno zaščito. 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Novo Celje

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju





Vir: voden ogled
zupnija-petrovce.rks.si