Prikaz objav z oznako Štajerska. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Štajerska. Pokaži vse objave

torek, 28. julij 2020

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Studenice ležijo v dolini, pod goro Boč. Stari in novi del Studenic ločuje reka Dravinja. V tej zeleni idili, ki premore tudi zdravilni kraški izvir Studenec, je na začetku 13. stoletja, Zofija Rogaška zgradila cerkev in bolnišnico ter tako postavila temelj mogočnemu samostanu dominikank, ki ga je zgradila njena sestra Rikica Kunšperška, okoli leta 1237. do 1249. Sestri sta bili iz bogate družine, tako kot tudi večina dominikank, ki so v samostan prinesle bogato doto.

Od samostana do Dravinje, ob Toplem potoku, se je začelo razvijati tudi staro vaško jedro. Leta 1457. so Studenice postale trg in s tem so dobile pravico do prirejanja sejmov. Razvoj trga in posvetnega življenja so večkrat prekinili turški vpadi, zato so na začetku 16. stoletja samostan dodatno utrdili.

Leta 1782. samostan doživi usodo številnih samostanov na ozemlju Avstro-Ogrske dežele. Jožef II. ga z dekretom ukine. Samostan začne propadati, delno ga uniči še požar. Konec 19. stoletja ga rešijo magdalenke, ki pridejo iz Laubana, ki je danes na Poljskem in leta 1885. kupijo samostan. Magdalenke so ekonomsko uspešne in samooskrbe. Vse do leta 1941, ko ga zasežejo Nemci. Po vojni se nune vrnejo in tu ostanejo do leta 1949, ko se zgodi nacionalizacija.

Od ogromnega kompleksa je danes na ogled postavljena le baročna cerkev sv. Treh kraljev. Današnjo podobo je dobila v 18. stoletju. Krasijo jo razkošni baročni oltarji, kipi, slike, orgle in veličastna nunska empora. Vredno obiska in ogleda.

Slovenija, Štajerska
Razkošen, glavni baročni oltar v prezbiteriju, je nastal okoli leta 1718. Ustvaril ga je slovenski baročni kipar Gregor Božič (rodil se je okoli leta 1675, ni znano kje - umrl 13. marca 1724. Laško). V 19. stoletju so oltar prebarvali v takrat moderno sivino 😎
Slovenija, Štajerska
Prezbiterij in slavoločna stena s stranskima oltarjema
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar sv. Križa, iz leta 1708, je delo slovenskega kiparja Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic 
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica je iz konca 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Poslikava na oboku prezbiterija in cerkvene ladje
Slovenija, Štajerska
Baročni stranski oltar Lurške Matere Božje, iz leta 1723, je prav tako delo kiparja Mihaela Pogačnika.
Slovenija, Štajerska
Stranska kapela Roženvenške Matere Božje z baročnim oltarjem, ki je nastal okoli leta 1725. Je delo Mihaela Pogačnika. 
Slovenija, Štajerska
Stranska kapela z baročnim Karmelskim oltarjem iz okoli leta 1770, delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. 
Slovenija, Štajerska
Kip Zofije Rogaške, ustanoviteljice dominikanskega samostana v Studenicah. Kip je prvotno stal pod grajskim gričem. V roki drži model samostana
Slovenija, Štajerska
Zaprti kor oziroma nunska empora kjer so redovnice ločene od ostalih, spremljale mašo. Kor krasi strnjen križev pot
Slovenija, Štajerska
Kor je v obliki črke L. V krajši krak so umeščene orgle iz prve polovice 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Poslikava oboka
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča štatenberške oskrbnice, njene hčere Marije Magdalene in sina Ivana Jakoba, iz leta 1647.
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča priorice Uršule Patačič iz 17. stoletja
slovenija, Štajerska
Vstopna veža z oboki in toskanskimi stebri
Slovenija, Štajerska
Sarkofag mučenca sv. Efidelija. Leta 1788. so ga prinesli iz Rima.
Slovenija, Štajerska
Jezušček, dva angela, Marija in Jožef ter Sveti Trije kralji.
Slovenija, Štajerska
Oltar sv. Antona Padovanskega
Slovenija, Štajerska
Rimska nagrobna plošča na cerkvi sv. Treh kraljev za katero se skriva žarno grobišče
Slovenija, Štajerska
Cerkev sv. Treh kraljev v Studenicah, se prvič omenja že v 13. stoletju, kot Marijina cerkev. Današnja, baročna podoba je iz 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Dom spirituala je stal izven samostanskega kompleksa
Slovenija, Štajerska
Staro trško jedro Studenic se je razvilo ob Toplem potoku, med samostanom dominikank in reko Dravinjo. Na drugi strani reke pa se razvija novi del Studenic.



Vir:
dr. Ferdinand Šerbelj - vodstvo po baročni Štajerski
Jože Mlinarič, Studeniški dominikanski samostan ok. 1245-1782, Mohorjeva družba, Celje, 2005
Jože Curk, Ozemlje slovenjebistriške občine, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 12, 1968

 

torek, 30. junij 2020

V Nazarje h klarisam

Popotovanje od nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu do reda sester klaris in frančiškanov v Nazarjah. Vmes smo se ustavljali ob reki Dreti, ob številnih vodnih virih, ki so nekoč poganjali tudi mline. V Kropi pri Gornjem Gradu je med vojno delovala tudi partizanska tiskarna.

Obiskali smo tudi ranč Veniše v Lačji vasi. Po kosilu v restavraciji smo si ogledali živali. Čudovite konje. Nekateri tekmujejo v preskakovanju ovir. Poleg konj pa na ranču domujejo še poni, ki se rad "čoha", kozliček s katerim sta najboljša prijatelja in par osličkov. 💜

Poslovili smo se od živali in prijaznih lastnikov in se odpravili v Nazarje. Ob gradu Vrbovec se Dreta izlije v Savinjo in tu se Zadrečka dolina konča. Grad Vrbovec se v pisnih virih prvič omenja leta 1248., kot posest oglejskega patriarha. Leta 1615. postane posest ljubljanskih škofov in dobi obliko kot jo poznamo danes. Ime je dobil po vrbah, ki so ga obkrožale. Danes je v gradu Muzej gozdarstva in lesarstva z zanimivim prikazom nič kaj lahkega življenja in dela nekdanjih gozdarjev. V gradu domuje tudi nekaj lokalnih društev, v najlepši del s pogledom na sotočje Drete in Savinje pa je umeščen gostinski lokal.

Nad gradom Vrbovec, na vzpetini Gradišče, dominira frančiškanski samostan s cerkvijo Matere božje. Kompleks so začeli graditi leta 1635. Samostan so dokončali leta 1639., cerkev pa leta 1661. Samostan si delita moški in ženski red. Še posebej nam je bil zanimiv slednji in edini tak samostan v Sloveniji. To so sestre klarise ali bolj natančno Red ubogih sester svete Klare. Klarise so se zaobljubile uboštvu in samoti. Njihovo življenje mineva v molitvah in prepevanju hvalnic vsemogočnemu bogu. Nekaj časa jim ostane za počitek, delo na vrtu in zabavo, kamor spadajo ročna dela. Z zunanjim svetom nimajo stika, razen nujnih zadev, kot je obisk zdravnika.

Verniki lahko prisluhnejo njihovim molitvam in petju, v zunanji kapeli. Klarise lahko slišijo, vendar jih ne vidijo. Obiskovalce sprejmejo v govorilnici, kjer so klarise za kovinsko ograjo. Tako je tudi nam predstojnica povedala nekaj o vsakdanu klaris. Prav nič se ne dolgočasijo, tako življenje so sprejele, častijo in molijo k vsemogočnemu Bogu. Večkrat na dan pa molijo tudi za vse nas in tako smo pomirjeni odšli domov. 😎

Slovenija, Štajerska
Zunanji vrt samostana sester klaris v Nazarjah. 
Slovenija, Štajerska
Slika sester klaris v zunanji kapeli, ki je namenjena obiskovalcem. Po zvočniku se sliši njihova molitev in petje. Klarise so zaprisegle tudi samoti in z zunanjim svetom nimajo veliko stika razen najnujnejših.
Slovenija, Štajerska
Križev pot na lesu
Slovenija, Štajerska
Detajl zgradbe frančiškanskega samostana v Nazarjah. 
Slovenija, Štajerska
Notranje dvorišče frančiškanskega samostana z vodnjakom, Samostan so zgradili med letom 1635. do 1639.
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar je nastal leta 1885. Izdelan je iz belega marmorja in je delo Janeza Vurnika iz Radovljice. Freske za oltarjem so delo slikarja Bradaška.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Barbare. Oltarna slika, olje na platnu, je delo Valentina Metzingerja, 1752. Njegova je tudi slika, sv. Lucije, v atiki
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja reda frančiškanov. V atiki je upodobljena sv. Trojica. Slika je delo Valentina Metzingerja, 1751.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Florijana, zavetnika gasilcev ... Oltarna slika, iz leta 1828., je delo slovenskega baročnega slikarja Janeza Potočnika (15. junij 1749. Kropa - 9. februar 1834. Ljubljana)
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Ob njem sta kipa zavetnikov frančiškanov: sv. Ludovik IX., francoski kralj in sv. Elizabeta Ogrska. V atiki je slika Valentina Metzingerja, sv. Peter kleči pred križem, 1755.
Slovenija, Štajerska
Orgle iz leta 1763.
Slovenija, Štajerska
Oltar sv. Nikolaja oziroma Miklavža. Oltarno sliko je ustvaril Matija Bradaška, leta 1889.
Slovenija, Štajerska
Cerkvene klopi so iz leta 1897.
Slovenija, Štajerska
Vitraj s podobo Jezusa
Slovenija, Štajerska
Križev pot naj bi naslikal Matija Bradaška
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Samostanski vrt tudi pred samostanom 😊
Slovenija, Štajerska
Na griču Gradišče so leta 1635. frančiškani začeli graditi samostan in samostansko cerkev Matere božje. Desno od cerkve domujejo sestre klarise, za cerkvijo pa frančiškani. Gradnja cerkve je bila zaključena leta 1661.
Slovenija, Štajerska
Grad Vrbovec se prvič omenja leta 1248. kot gospostvo oglejskega patriarha. Današnjo podobo je dobil leta 1615. ko postane lastnica ljubljanska škofija. Med lastniki gradu se omenjajo tudi Celjski grofje in Habsburžani.
Slovenija, Štajerska
Vhod na dvorišče gradu Vrbovec. Na vzpetini Gradišče, nad reko Dreto frančiškanska cerkev Matere božje.
Slovenija, Štajerska
Na dvorišču gradu Vrbovec stoji novodobna skulptura, ki predstavlja kozoroga.
Slovenija, Štajerska
Grad Vrbovec stoji ob sotočju reke Savinje in Drete v Nazarjah. Ime je dobil po vrbah, ki so ga nekoč obdajale.
Slovenija, Štajerska
Sotočje reke Savinje in Drete v Nazarjah
Slovenija, Štajerska
V traktu, ki stoji ob cesti ima danes svoje prostore Muzej gozdarstva in lesarstva
Slovenija, Štajerska
S skorjo drevesnega debla so nekoč gozdarji pokrili svoje začasno bivališče v gozdu.
Slovenija, Štajerska
Skorjevka, začasno bivališče nekdanjih gozdarjev
Slovenija, Štajerska
Povirje reke Drete v Kropi pri Gornjem Gradu
Slovenija, Štajerska
Živahen potok je nekoč poganjal mlinska kolesa
Slovenija, Štajerska
Hiška je na dvorišču nekdanjega mlina v Kropi pri Gornjem Gradu. V njej je med drugo svetovno vojno delovala partizanska tiskarna. Tiskarna je bila v rovu hriba za hiško.
Slovenija, Štajerska
Spominska plošča o delovanju partizanske tiskarne
Slovenija, Štajerska
Stanovanjska hiša z mlinom, ki so jo zgradili v drugi polovici 19. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Osrednji del stanovanjske hiše s secesijskim okrasjem
Slovenija, Štajerska
Leseni portal z lesenimi vrati, vhod v mlin iz druge polovice 19. stoletja. Mlin že nekaj let ne deluje več, tudi čudoviti stanovanjski del je zapuščen in sameva.
Slovenija, Štajerska
Ranč Veniše v Lačji vasi, občina Nazarje. Konji se igrajo tri v vrsto in osredotočenost na levo 😍
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Najboljša prijatelja, poni in kozliček 💚
Slovenija, Štajerska
Tudi osliček biva in uživa v Lačji vasi, na ranču Veniše 💜
Slovenija, Štajerska
Žena od zgoraj omenjenega oslička, simpatična 💛
Slovenija, Štajerska
Gostišče in hotel na ranču Veniše v Lačji vasi, Nazarje


Povezano, izleti po Sloveniji, Zadrečka dolina:

Čez Črnivec v Novo Štifto in Gornji Grad (1.del)



Vir:
Nazarje, Slovenski Nazaret, Založba Brat Frančišek, Ljubljana, 2006
Brošura: Nazarje, Občina Nazarje, 2008