Odprte hiše Slovenije 2023 - Ig, Morostig - Hiša narave in kolišč

Odličen festival, ki se vsako leto odvija v Sloveniji, če ni epidemije covida, je festival kakovostne slovenske arhitekture, OHS oziroma Odprte hiše Slovenije. Letos sem se odpravila na ogled najnovejše ižanske pridobitve, to je Interpretacijski center in Koliščarska naselbina na Igu, s skupnim imenom Morostig, hiša narave in kolišč.

Projekt je bil izveden po načrtih arhitekturnega Ateljeja Ostan Pavlin. Pod vodstvom arhitektov smo si Morostig tudi ogledali. Bili smo navdušeni. 💜

Pomlad na Igu, cvetoče drevje in Morostig - Hiša narave in kolišč.

Vodnjak s sončno uro in povečanim koliščarskim motivom idola, ki so ga našli na Ljubljanskem barju. Kipec iz žgane gline hranijo v ljubljanskem Narodnem muzeju. Vodnjak krasi središče Iga.

Ig, Morostig. Ohranjena in obnovljena, okoli tristo let stara kašča v sklopu Interpretacijskega centra na Igu. Kašča je z mostovžem povezana z novo zgradbo. V njej so uredili prodajalno spominkov in blagajno. Na podstrešju je prostor za ogled krajših izobraževalnih kratkih filmov.

Ig, Morostig. Interpretacijski center je zgrajen po načrtih arhitekturnega Ateljeja Ostan Pavlin. Nadstropna zgradba z lesenimi stebrički spominja na koliščarske hiše. V njej je stalna razstava o zgodovini Barja in koliščarjev.

V Interpretacijskem centru Ig so predstavljene ptice, ki jih še lahko srečamo na Barju.

V Interpretacijskem centru Ig si lahko ogledamo nekaj muzejskih predmetov. Med njimi tudi oblačilo, kakršno so nosili prebivalci kolišč.

Pritličje Interpretacijskega centra na Igu. Klopi, ki so tudi skrinje za odlaganje.

Maketa kolišča

Interpretacijski center na Igu. Odprtina med nadstropjem in pritličjem.

Okno obnovljene, tristo let stare kašče

Okno s kamnito obrobo in železno mrežo

Kilometer dolga peš pot po Ljubljanskem barju in že smo na razpotju. Desno nas čaka koliščarska naselbina, levo pa še dve točki istega projekta Morostig.

Ljubljansko barje in Kamniške Alpe v oblakih. 😊 Leseni steber na levi bo imel informacijske table, trenutno je projekt v nastajanju.

Navadna lopatica na Ljubljanskem barju 🌻

Razgledišče z informativnimi tablami, kaj in koga lahko srečamo na Barju. 

Do koliščarske naselbine je speljana dvignjena lesena učna pot, da ne tacamo po poljih in rastlinah 😉

Pri mostiščarjih na Igu 💜

Kolišče s petimi koliščarskimi hiškami, ki nam prikažejo, kako so na Barju živeli pred približno 6000 leti.

Koliščarske hiške na desni so opremljene z replikami muzejskih razstavnih predmetov, ki so jih našli ob gradnji Ižanske ceste in jih hranijo v Narodnem muzeju. Na levi sta dve nedokončani hiški, ki bosta služili za različne izobraževalne dejavnosti.

S slamo krita koliščarska hiša

Umetno jezero za prikaz koliščarskega naselja na Igu

Notranjost koliščarske hiše s posteljo, ognjiščem in uporabnimi predmeti

Replika koliščarskih statev v hiši tkalske družine.

Koliščarska hiša, z vrvjo povezani tramovi

Hiška lončarske družine z replikami koliščarskih posod. Te čudovite replike posod so izdelali na fakulteti za arheologijo, na starinski način.

Replika dveh koliščarskih loncev

Čudoviti svet rastlin na Ljubljanskem barju

Travniška penuša na Ljubljanskem barju

Ljubljansko barje, rumena rukola

Pogled na Ig

Ig, Ljubljansko barje, polja in odtočni kanali 

Reka Ižica

Ob mostu čez reko Ižico je četrta točka Morostiga z razgledom na reko, Barje in poplavne travnike.

Ljubljansko barje

Ljubljansko barje

Peta točka Morostiga z razkošnimi klopmi za posedanje in modrovanje 😊

Izvir pitne vode. Temu delu Barja pravijo tudi Ižanske toplice 😊

Ljubljansko barje, pot povezuje Ig in Škofljico

Barjanske rožice 💛

Na Barju so tudi kamnite rožice 💜

Povezano:

Ig, simpatično naselje na robu Ljubljanskega barja

Vir: voden ogled

Povezano:

Muljava, Josip Jurčič in Janez Ljubljanski

Muljava je majhna in lepo urejena slovenska vasica v občini Ivančna Gorica. Majhna vas nam je dala velikega moža, ki ga prav vsi poznamo. Josip Jurčič se je tu rodil 4. marca 1844. Pisec prvega slovenskega romana Deseti brat ter mnogih drugih del je bil tudi časnikar in glavni urednik časopisa Slovenski narod. Umrl je star komaj 37 let. Njegov nagrobni spomenik je v spominskem parku znamenitih Slovencev na ljubljanskem Navju. 

Jurčičeva rojstna hiša, ki jo je leta 1826. postavil njegov ded, je danes etnološki muzej na prostem. Ob njej je hlev, vodnjak, čebelnjak, toplar, Krjavljeva hiška, ki prikazuje življenje najrevnejšega sloja ljudi. Domačija z različnimi prireditvami privabi kar precej obiskovalcev. Ena večjih je tradicionalni Jurčičev pohod od Višnje Gore do Muljave. V poletnih mesecih prirejajo dramske predstave v svojem letnem gledališču na prostem. Leto 2023 bo v znamenju Jurčičeve Lepe Vide.

Poleg Jurčičeve domačije ima mala Muljava še en velik biser. To je cerkev Marijinega vnebovzetja s čudovitim velikim zlatim oltarjem in barvito poslikanim prezbiterijem. Te gotske freske segajo v leto 1456, ko jih je po naročilu stiškega opata ustvaril srednjeveški slikar Janez Ljubljanski. Barviti gotski prezbiterij je bil tako čudovit in enkraten, da se ga v 17. stoletju, ko so cerkev barokizirali, niso upali spreminjati. Kakšna sreča. Manj sreče je imela ladja, saj so jo v celoti prebelili in zakrili freske. Raven lesen strop so odstranili in ladjo banjasto obokali. 

Še dobro, da smo imeli slikarja Mateja Sternena, ki je tudi na Muljavi odkril in nam ohranil vsaj del fresk, ki so krasile tudi ladjo.

Rojstna hiša slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi. Na ta dan poteka vsakoletna pohodniška prireditev 'Jurčičeva pot' od Višnje Gore do Muljave.

Vodnjak in toplar ob Jurčičevi rojstni hiši na Muljavi

Jurčičeva domačija na Muljavi. Toplar in etnološka zbirka lesenih vozov

Jurčičeva domačija na Muljavi - Muzej na prostem

Muljava. Gozd ob Jurčičevi domačiji je odlična kulisa za dramske igre, ki jih prirejajo v letnem gledališču. Leto 2023 bo v znamenju Jurčičeve Lepe Vide.

Jurčičeva domačija na Muljavi. Krjavljeva koča s hlevčkom in s slamo krito streho.

Muljava. Lepo obnovljeno nekdanje gospodarsko poslopje.

Jurčičeva domačija na Muljavi. Rojstna hiša Josipa Jurčiča s spominsko ploščo na pročelju iz leta 1882. Hišo je leta 1826 zgradil njegov ded. Pred njo stoji pisateljev doprsni kip. 

Kapelica v središču Muljave, iz druge polovice 19. stoletja, je posvečena Mariji. Na pročelju je litoželezni Križani izdelan na Dvoru pri Žužemberku.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja, obdana s kamnitim pokopališkim zidom, je bila zgrajena sredi 15. stoletja. Odprta vhodna lopa je bila prizidana kasneje.

Župnišče na Muljavi, zgrajeno leta 1931.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja 

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Freska Poklon sv. Treh kraljev, 1456, Janez Ljubljanski. Križev pot je naslikan na steklo. Nastal je v začetku 19. stoletja.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - V 17. stoletju so cerkev prenavljali. Ob tem so prebelili vse freske v ladji. V letih 1922/23 je slovenski slikar Matej Sternen pod beležem odkril freske.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Veliki, baročni, zlati oltar je iz 17. stoletja. Leta 1674. ga je izdelal ljubljanski rezbar Jernej Plumenberger. V središču je motiv Marijinega vnebovzetja. V levi niši je kip sv. Ane z malo Marijo, v desni pa sv. Elizabeta. Na vrhu angela držita grba stiškega opata in stiški samostanski grb. Takrat je cerkev spadala pod stiško župnijo. Danes spada pod župnijo Krka.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Križno rebrasto obokan gotski prezbiterij. 

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Srednjeveški slikar Janez Ljubljanski je freske naslikal v treh pasovih. Spodaj je zastor. Srednji pas prikazuje apostole, Oznanjenje, Pokol nedolžnih otrok, Beg v Egipt in Marijino smrt. Zgoraj: Kristusovo trpljenje ter Marija z detetom in svetnicama.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Križno rebrasti obok krasijo poslikave angelov z glasbenimi inštrumenti in rastlinski ornamenti.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Ladjo so v 17. stoletju banjasto obokali in freske prekrili z beležem. Prvotno je bil strop lesen in raven, predvidevajo, da je bil tudi poslikan. Nekaj fresk v ladji nam je na začetku 20. stoletja povrnil Matej Sternen.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Lok slavoloka nam predstavi Kristusov rodovnik

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Po naročilu stiškega opata je cerkev poslikal slikar Janez Ljubljanski, leta 1456.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Marijino vnebovzetje, osrednji del velikega zlatega oltarja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Svetnica na notranji strani slavoločne stene

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Kip Srca Jezusovega in Marija z detetom

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Kropilnik iz 17. stoletja. Letnica 1852, ki je na njem pomeni leto obnove.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Gotski kip sedeče Matere božje z detetom iz 15. stoletja, okoli leta 1456.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Detajl stranskega oltarja sv. Jurija. Kip sv. Roka, ki kaže svojo rano. Ob njem zvesti kuža, ki mu je rešil življenje. 🐕

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Čudovito, enkratno, ko si gotika in barok podata roko in razveselita vse živo. 😊

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Veliki zlati oltar je tako velik, da na pogled prekrije šilasti prehod slavoločne stene. Ob steni dva stranska oltarja. Na levi sv. Marko in na desni sv. Jurij.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Zunanja kamnita prižnica v odprti vhodni lopi, ki je nekaj mlajša od veličastne cerkve. 

Umakni se, ne vidiš, da sem na lovu 😊

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Zunanjost cerkve z gotskim prezbiterijem in zvonikom, pod katerim je tudi manjša zakristija.

Muljava je manjša vasica v občini Ivančna Gorica

Spomenik muljavski bitki, posvečen zmagi nad Italijani junija 1942. Granitna skala v obliki nepravilne piramide z vklesanim napisom, ki govori o tem dogodku. Postavili so ga leta 1969. 

Pred kulturnim domom stoji kažipot, ki nas usmeri proti znamenitostim na Muljavi pa tudi na ostale kraje, ki sestavljajo občino Ivančna Gorica.

Vir:

Muljava, več avtorjev, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 1973

Register NKD

Jurčičeva domačija