Muljava, Josip Jurčič in Janez Ljubljanski

Muljava je majhna in lepo urejena slovenska vasica v občini Ivančna Gorica. Majhna vas nam je dala velikega moža, ki ga prav vsi poznamo. Josip Jurčič se je tu rodil 4. marca 1844. Pisec prvega slovenskega romana Deseti brat ter mnogih drugih del je bil tudi časnikar in glavni urednik časopisa Slovenski narod. Umrl je star komaj 37 let. Njegov nagrobni spomenik je v spominskem parku znamenitih Slovencev na ljubljanskem Navju. 

Jurčičeva rojstna hiša, ki jo je leta 1826. postavil njegov ded, je danes etnološki muzej na prostem. Ob njej je hlev, vodnjak, čebelnjak, toplar, Krjavljeva hiška, ki prikazuje življenje najrevnejšega sloja ljudi. Domačija z različnimi prireditvami privabi kar precej obiskovalcev. Ena večjih je tradicionalni Jurčičev pohod od Višnje Gore do Muljave. V poletnih mesecih prirejajo dramske predstave v svojem letnem gledališču na prostem. Leto 2023 bo v znamenju Jurčičeve Lepe Vide.

Poleg Jurčičeve domačije ima mala Muljava še en velik biser. To je cerkev Marijinega vnebovzetja s čudovitim velikim zlatim oltarjem in barvito poslikanim prezbiterijem. Te gotske freske segajo v leto 1456, ko jih je po naročilu stiškega opata ustvaril srednjeveški slikar Janez Ljubljanski. Barviti gotski prezbiterij je bil tako čudovit in enkraten, da se ga v 17. stoletju, ko so cerkev barokizirali, niso upali spreminjati. Kakšna sreča. Manj sreče je imela ladja, saj so jo v celoti prebelili in zakrili freske. Raven lesen strop so odstranili in ladjo banjasto obokali. 

Še dobro, da smo imeli slikarja Mateja Sternena, ki je tudi na Muljavi odkril in nam ohranil vsaj del fresk, ki so krasile tudi ladjo.

Rojstna hiša slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi. Na ta dan poteka vsakoletna pohodniška prireditev 'Jurčičeva pot' od Višnje Gore do Muljave.

Vodnjak in toplar ob Jurčičevi rojstni hiši na Muljavi

Jurčičeva domačija na Muljavi. Toplar in etnološka zbirka lesenih vozov

Jurčičeva domačija na Muljavi - Muzej na prostem

Muljava. Gozd ob Jurčičevi domačiji je odlična kulisa za dramske igre, ki jih prirejajo v letnem gledališču. Leto 2023 bo v znamenju Jurčičeve Lepe Vide.

Jurčičeva domačija na Muljavi. Krjavljeva koča s hlevčkom in s slamo krito streho.

Muljava. Lepo obnovljeno nekdanje gospodarsko poslopje.

Jurčičeva domačija na Muljavi. Rojstna hiša Josipa Jurčiča s spominsko ploščo na pročelju iz leta 1882. Hišo je leta 1826 zgradil njegov ded. Pred njo stoji pisateljev doprsni kip. 

Kapelica v središču Muljave, iz druge polovice 19. stoletja, je posvečena Mariji. Na pročelju je litoželezni Križani izdelan na Dvoru pri Žužemberku.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja, obdana s kamnitim pokopališkim zidom, je bila zgrajena sredi 15. stoletja. Odprta vhodna lopa je bila prizidana kasneje.

Župnišče na Muljavi, zgrajeno leta 1931.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja 

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Freska Poklon sv. Treh kraljev, 1456, Janez Ljubljanski. Križev pot je naslikan na steklo. Nastal je v začetku 19. stoletja.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - V 17. stoletju so cerkev prenavljali. Ob tem so prebelili vse freske v ladji. V letih 1922/23 je slovenski slikar Matej Sternen pod beležem odkril freske.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Veliki, baročni, zlati oltar je iz 17. stoletja. Leta 1674. ga je izdelal ljubljanski rezbar Jernej Plumenberger. V središču je motiv Marijinega vnebovzetja. V levi niši je kip sv. Ane z malo Marijo, v desni pa sv. Elizabeta. Na vrhu angela držita grba stiškega opata in stiški samostanski grb. Takrat je cerkev spadala pod stiško župnijo. Danes spada pod župnijo Krka.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Križno rebrasto obokan gotski prezbiterij. 

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Srednjeveški slikar Janez Ljubljanski je freske naslikal v treh pasovih. Spodaj je zastor. Srednji pas prikazuje apostole, Oznanjenje, Pokol nedolžnih otrok, Beg v Egipt in Marijino smrt. Zgoraj: Kristusovo trpljenje ter Marija z detetom in svetnicama.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Križno rebrasti obok krasijo poslikave angelov z glasbenimi inštrumenti in rastlinski ornamenti.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Ladjo so v 17. stoletju banjasto obokali in freske prekrili z beležem. Prvotno je bil strop lesen in raven, predvidevajo, da je bil tudi poslikan. Nekaj fresk v ladji nam je na začetku 20. stoletja povrnil Matej Sternen.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Lok slavoloka nam predstavi Kristusov rodovnik

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Po naročilu stiškega opata je cerkev poslikal slikar Janez Ljubljanski, leta 1456.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Marijino vnebovzetje, osrednji del velikega zlatega oltarja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Svetnica na notranji strani slavoločne stene

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Kip Srca Jezusovega in Marija z detetom

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Kropilnik iz 17. stoletja. Letnica 1852, ki je na njem pomeni leto obnove.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Gotski kip sedeče Matere božje z detetom iz 15. stoletja, okoli leta 1456.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Detajl stranskega oltarja sv. Jurija. Kip sv. Roka, ki kaže svojo rano. Ob njem zvesti kuža, ki mu je rešil življenje. 🐕

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Čudovito, enkratno, ko si gotika in barok podata roko in razveselita vse živo. 😊

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Veliki zlati oltar je tako velik, da na pogled prekrije šilasti prehod slavoločne stene. Ob steni dva stranska oltarja. Na levi sv. Marko in na desni sv. Jurij.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Zunanja kamnita prižnica v odprti vhodni lopi, ki je nekaj mlajša od veličastne cerkve. 

Umakni se, ne vidiš, da sem na lovu 😊

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Zunanjost cerkve z gotskim prezbiterijem in zvonikom, pod katerim je tudi manjša zakristija.

Muljava je manjša vasica v občini Ivančna Gorica

Spomenik muljavski bitki, posvečen zmagi nad Italijani junija 1942. Granitna skala v obliki nepravilne piramide z vklesanim napisom, ki govori o tem dogodku. Postavili so ga leta 1969. 

Pred kulturnim domom stoji kažipot, ki nas usmeri proti znamenitostim na Muljavi pa tudi na ostale kraje, ki sestavljajo občino Ivančna Gorica.

Vir:

Muljava, več avtorjev, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 1973

Register NKD

Jurčičeva domačija

Čudežni Kobarid

12. etapa Juliane Trail se konča v Kobaridu. Sprehodili smo se skozi gručasto naselje, ki leži na terasi nad reko Sočo in ob vznožju 309 metrov visokega Gradiča. Na vrhu stoji cerkev sv. Antona Padovanskega iz 17. stoletja in osmerokotna kostnica  z arkadami v treh nivojih, ki so jo zgradili septembra, leta 1938. V njej so pokopani vojaki padli na soški fronti.

Tako kot Tolmin in druga naselja v Posočju, je tudi Kobarid doživljal težke čase, v obeh svetovnih vojnah. V spomin in opomin na prvo svetovno vojno, je na Gregorčičevi ulici muzej posvečen soški fronti. 

Kot da vojne niso dovolj, je te lepe kraje ob Soči prizadel še potres. Danes si je Kobarid opomogel od vsega hudega. Nadstropne hiše, kobariškega tipa, ob ozkih ulicah, so obnovili. Skoraj v vsaki ponujajo turistične namestitve. Ljudje se ukvarjajo v glavnem s turizmom. Reka Soča je čudovit poligon za različne adrenalinske športne dejavnosti. In navdušencev jim zlepa ne zmanjka. Pohodniških poti je ogromno. Tudi gostišč in dobre hrane je v Kobaridu na pretek in vsak lahko najde kaj zase. Tu je tudi ena redkih, če že ni edina mlekarna Planika, ki je v slovenskih rokah.

V središču starega trškega jedra stoji triladijska cerkev Marije vnebovzete, ki so jo gradili med leti 1824-1832. Prezbiterij je starejši. V bližini stoji celopostavni spomenik slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, delo kiparja Jakoba Savinška.

Preden se povzpnemo po križevi poti do kostnice, velja obiskati tudi Mrzli Studenec z izvirom energijsko bogate zdravilne vode. Je se ob vznožju Gradiča, takoj ko stopimo skozi kamniti portal, na desni strani.

Kobarid je čudovito naselje, polno zgodovine, arhitekture in različnih zanimivih detajlov na pročeljih hiš. Ima bogato kulturno in naravno dediščino in vredno ga je obiskati. 

Jutri pa pot pod noge in veselo proti še enemu Posoškemu biseru, Bovcu.

Velikanski spomenik, kakršnega si slovenski pesnik Simon Gregorčič tudi zasluži, je delo kiparja Jakoba Savinška (4. februar 1922. Kamnik - 17. avgust 1961. Kirchheim, Nemčija). Simon Gregorčič je od leta, 1868. do 1873. živel v Kobaridu. Celopostavni Gregorčičev spomenik stoji na Trgu svobode v Kobaridu. Postavili so ga leta 1955.

TIC Kobarid, Trg svobode 16. Tu se oskrbimo z zloženkami za raziskovanje Kobarida in Posočja.

Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji v središču Kobarida. Njena zasnova sega v 17. stoletje. Sprva gotska cerkev je bila v drugi polovici 19. stoletja barokizirana. 

Kobarid. Cerkev Marijinega vnebovzetja. Najstarejši del cerkve je prezbiterij. Baročni oltar iz marmorja je, leta 1716, izdelal kipar iz Gorice, Pasqual Lazzarini (1667-1731). Goriški slikar Clemente Del Neri (1865-1943) je poslikal prezbiterij konec 19. stoletja. 

Hrabroslav Volarič, slovenski skladatelj je bil rojen v Kobaridu, 14. novembra 1863. Umrl je v Devinu, 30. septembra 1895, star komaj 31 let. Doprsni kip skladatelja je v Kobaridu, na Trgu svobode, je delo kiparja Borisa Kalina (24. junija 1905. Solkan - 22. maj 1975. Ljubljana). Postavili so ga leta 1952.

Kobarid. Muzej na prostem. STOP orožju!

Mačji lepotec iz Kobarida 💜

Dvostranski lipov drevored v Kobaridu

Cerkev Marijinega vnebovzetja in kamniti portal, ki vodi na 309 metrov visoki Gradič.

Gradič nad Kobaridom in ena od štirinajstih postaj Križevega pota

Postaja Križevega pota na Gradiču nad Kobaridom

Gradič nad Kobaridom. Italijanska kostnica na vrhu Gradiča s cerkvijo sv. Antona Padovanskega iz 17. stoletja. Osmerokotno kostnico v treh nivojih so zgradili septembra leta 1938. V njej so pokopani padli vojaki na Soški fronti. 

Enoladijska cerkev sv. Antona Padovanskega, na Gradiču nad Kobaridom, je bila posvečena 16. septembra 1696.

Cerkev sv. Antona Padovanskega na Gradiču nad Kobaridom je nekoč obdajalo prazgodovinsko naselje. Večji del naselja so ob gradnji kostnice, ki je bila dokončana leta 1938, uničili.

Kamniti vojaški nagrobniki ob kostnici so bili prvotno na bovškem vojaškem pokopališču

Pogled z Gradiča na Kobarid.

Kamnita hiška ob kostnici na Gradiču nad Kobaridom. 

Ob vznožju Gradiča najdemo Mrzli Studenec. Tu je izvir energijsko bogate zdravilne vode.

Ob Mrzlem Studencu je bila že od nekdaj posajena lipa. Predniki so verovali v čaščenje svetega drevesa in izvira pri njegovih koreninah. Za inkvizicijo v Čedadu je bilo to krivoverstvo. 16. avgusta 1331. je križarska vojska izruvala sveto drevo in zamašila izvir studenca. Med leti 2014-2017. so v počastitev prednikov na Kobariškem posadili lipo in okoli nje postavili kamnita znamenja. Tudi izvir zdravega studenca znova deluje. (informativna tabla)

Kobarid, Gregorčičeva cesta. Strnjen niz hiš na obeh straneh ceste, vsaka s svojo zgodbo. Škoda, da ne poznamo vseh.

Kobarid. Detajl hiše Polonka, ki je mlajša sestra Hiše Franko, kjer kraljuje znana kuharica Ana Roš.

Kobarid, Gregorčičevo ulico obdaja strnjen niz nadstropnih hiš

Kobarid, Gregorčičeva ulica. Lepo obnovljena hiša z razgibanim pročeljem in številnimi detajli, ki so jih pri obnovi ohranili.

Detajl hiše na Gregorčičevi ulici v Kobaridu. Lastniki so očitno navdušeni nad potovanji. Kovček je kar pred vrati, vedno pripravljen 😊

Nadstropni dvorec na Gregorčičevi 10 v Kobaridu. Danes v njem domuje Kobariški muzej prve svetovne vojne. Pred muzejem stojita top in granata. Predtem je bila to stanovanjska hiša. V njej je bival narodni heroj Sergej Mašera. Po njem so hišo poimenovali Mašerov dvorec.

Cvetlična dekoracija na Gregorčičevi ulici v Kobaridu. Lepo.

Kobarid, Gregorčičeva 8. Na širokem polkrožnem portalu je letnica 1679. V hiši je danes Informacijski center Pot miru. 

Detajl hiše na Gregorčičevi ulici 16 v Kobaridu. Nad kamnitim portalom je bifora s kamnito obrobo. Ob hiši je kamnita klop. Nadstropna hiša ima kar enajst osi. Zgrajena je bila v 19. stoletju.

Kobarid, Gregorčičeva 20, Dom Andreja Manfrede. Nadstropna, zidana hiša s štirikapno streho je iz začetka 20. stoletja. V hiši se je rodil Andrej Manfreda (8. november 1908. - 7. julij 1943.) Študiral je na liceju v Vidmu, kjer je branil narodne pravice Slovencev. Bil je član organizacije TIGR in antifašist. Umrl je v italijanskem zaporu, star komaj 34 let. Na pročelju stavbe je spominska plošča. Hišo je odkupila občina Kobarid in jo po potresu, leta 1998. zelo lepo obnovila. Od junija leta 2002. v njej domuje knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, enota Kobarid.

Hiša na Gregorčičevi 43 v Kobaridu. V njej je bila nekoč furmanska gostilna. Zgrajena je v drugi polovici 19. stoletja. Razgibano pročelje krasita tudi dva kamnita portala z zanimivima sklepnikoma. Na portalu je letnica 1871.

Portal z zanimivim sklepnikom, letnico 1871. in imenom lastnika hiše.

Arhitektura, kobariška hiša in s prodniki tlakovano dvorišče.

Podhod v Kobaridu, ki vodi proti Napoleonovemu mostu, so z razgibanim mozaikom polepšali učenci osmega razreda osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid s svojo mentorico.

Kanjon reke Soče pod Napoleonovim mostom v Kobaridu in začetek 13. etape Juliane Trail, od Kobarida do Bovca.

Povezano:

12. etapa Juliana Trail, Tolmin - Kobarid 

Vir:

Register NKD

Katalogi in zloženke Posočje