Šentjur pri Celju

Šentjur pri Celju je zgodovinsko mesto in središče istoimenske občine. Staro mestno jedro leži na manjši vzpetini. Imenuje se Zgornji trg. Od tu izhaja znamenita rodbina Ipavcev. Bili so zdravniki in odlični glasbeniki. Čeprav se v zvezi z glasbo v glavnem omenjajo bolj moški člani pa v muzejski hiši Ipavcev, izvemo, da je tudi ženski del dobro obvladal glasbene veščine.

Hiša in vrt Ipavcev je danes muzej znamenite družine. Pri obnovi je sodeloval arhitekt Jože Plečnik. Na vrtu lahko občudujemo njegov vodnjak in kamnito mizo.

V Zgornjem trgu dominira baročna cerkev sv. Jurija. Današnja podoba je iz prve polovice 18. stoletja. Prva omemba cerkve in kraja v pisnih virih sega v leto 1340. Oltarna slika sv. Jurija je delo slikarja Janeza Wolfa. Oltarji in Križev pot pa je ustvarila slikarska dinastija Šubic oziroma dva od teh, Janez in Ivan Šubic. 

Če ima mesto Zgornji trg, mora biti nekje tudi Spodnji trg. Ta je nastal v Šentjurju po letu 1846, ko so zgradili Južno železnico in železniško postajo. Danes v simpatičnem pritličnem poslopju domuje Muzej južne železnice. 

Če niste vedeli kam na izlet z vlakom, ideja je tu. Šentjur pri Celju, Muzej južne železnice, Spodnji trg z monumentalnim, secesijskim poslopjem osnovne šole Franja Malgaja, na Zgornji trg, kjer, se znamenitosti kar vrstijo, kar je razvidno iz foto zgodbe.

Naslednja postaja je Šmarje pri Jelšah, kjer je doma visoki barok in kjer je ogled obvezen. 😉

Šentjur. Znameniti Ipavci, zdravniki in skladatelji. Gustav in Benjamin Ipavec sta brata, Josip pa je bil sin Gustava Ipavca.

Šentjur. Del kamnitega portala Ipavčeve hiše z letnico 1827.

Šentjur. Nekoč ordinacija, danes poročna dvorana.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Meščanski salon

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Stara ura v preddverju hiše.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Kovana vrata z letnico 1833 in začetnicami F. M.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Starodobno kolo.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Vrt Ipavčeve hiše z velikonočno dekoracijo.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Pred drugo svetovno vojno so hišo prenovili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Iz tega časa je tudi Plečnikov vodnjak na vrtu pod starodavno lipo.

Šentjur. Detajl obnovljenih vhodnih vrat rojstne hiše Josipa Ipavca.

Šentjur. Hiša v starem trškem jedru ima na kamnitem portalu letnico 1812.

Šentjur. Glasbena šola skladateljev Ipavcev na Zgornjem trgu.

Šentjur. Šentjurjevo, tradicionalna prireditev in tekmovanje v pripravi kisle župe.

Šentjur. Detajl štiriosne hiše iz 18. stoletja z zanimivo poslikavo.

Šentjur. Šentjurjevo in mlaj na Zgornjem trgu.

Šentjur. Pirh velikan 😊

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Glavni oltar s sliko sv. Jurija, ki ubija zmaja. Delo slikarja Janeza Wolfa.

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Marija z Jezuščkom in angelčki.

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Orgle

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Baročna prižnica.

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Križev pot je delo slovenskega slikarja Janeza Šubica.

Šentjur, cerkev sv. Jurija.

Šentjur. Zgornji trg.

Šentjur. Kužki so imeli svoj nastop na poligonu. 💜

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Veličastno baročno župnišče, zgrajeno leta 1780.

Šentjur. Visoko pritlična hiška s kamnitim portalom in dvoramnim stopniščem je bila zgrajena v 19. stoletju.

Šentjur. Sejem bil je živ. 😎

Šentjur. Grički, travniki in vinogradi.

Šentjur. Botričnica je naselje v občini Šentjur. V naselju dominira cerkev Marije sedem žalosti iz leta 1736. Zvonik so postavili sredi 18. stoletja.

Šentjur. Pogled na Zgornji trg z bližnje Botričnice.

Šentjur pri Celju.

Šentjur. Vodnjak z ročno črpalko.

Šentjur. Spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Odkrili so ga leta 1956. Ustvaril ga je kipar Ciril Cesar (6. julij 1923, Mozirje - 15. januar 2024, Velenje). 

Šentjur. Starodobno kolo z letnico 1912. Lastnik nosi oblačila po modi iz prve polovice 20. stoletja. 😊

Šentjur. Ipavčev kulturni center.

Šentjur. Osnovna šola Franja Maglaja. Nadstropna, secesijska zgradba je bila zgrajena leta 1909. Stoji na začetku poti, ki vodi na Zgornji trg.

Šentjur pri Celju.

Šentjur. Na Mestnem trgu stoji spomenik, doprsni kip Franja Malgaja (10. november 1894, Hruševec pri Šentjurju - 6. maj 1919, Tolsti Vrh na Koroškem). Bil je Maistrov borec za severno mejo, domoljub in pesnik. Spomenik, poln simbolike, je izdelal kipar Kiar Meško.

Šentjur. Društvo starodobnikov. 🚲

Šentjur. Muzejska parna lokomotiva z vodnim napajalnikom. 🚂

Šentjur. Zgradba nekdanjega skladišča na železniški postaji, ki je bila zgrajena sredi 19. stoletja, je postala Železniški muzej oziroma Muzej južne železnice. 

Podobno:

Pravljično Celje

Laško

Vir:

- informativni panoji v starem trškem jedru

- turizem-sentjur.com

- Register NKD

Hrušica in Spominski park na Jesenicah

Od Hrušice do Jesenic. Peš seveda. Hrušica je majhno razpotegnjeno naselje ob vznožju Karavank. Spada v občino Jesenice. Najbolj znan Hrušičan je prav gotovo hokejist Anže Kopitar, ki svoj plošček uspešno premika na ameriškem ledu. Hrušica je znana tudi po predoru Karavanke, ki je leta 1906 povezal današnji državi Slovenijo in Avstrijo. Meri častitljivih 7.976 metrov. Pri načrtovanju je sodeloval švicarski arhitekt Albert Valli, ki si je na Jesenicah ustvaril družino in zgradil pravljično lepo secesijsko vilo nedaleč od gimnazije Jesenice. 

Od predora skozi Hrušico do Jesenic je približno pet kilometrov. Pot nas pelje skozi gozd in ob Titovi cesti do moje naslednje zanimivosti, to je Spominski park na Plavžu. Nekdanje jeseniško pokopališče so želeli pozidati, verjetno s stolpnico kot so te, ki obkrožajo park. Na srečo se je našel gospod Janez Pšenica, ki je to preprečil in nastal je Spominski park s kipi znanih krajanov, z grobiščem padlih v drugi svetovni vojni, z vojaško kapelo in kostnico iz prve svetovne vojne, nastal pa je tudi pravi arboretum z okoli dvesto različnih dreves in grmovnic, sprehajalnimi potmi in klopmi za posedanje. Nešteto prostovoljk je v desetih letih ustvarilo to čudovito oazo narave in spominskih obeležij.

Železniški predor Karavanke nad Hrušico so zgradili leta 1906. Gradnjo so začeli leta 1900. Danes povezuje Slovenijo in Avstrijo. Dolg je nekaj metrov manj kot osem kilometrov. Pri načrtovanju predora je sodeloval arhitekt Albert Valli. Dva bunkerja na vrhu je kasneje prispeval okupator med vojno.

Spominska plošča padlim gasilcem v drugi svetovni vojni. Okroglo marmorno ploščo z zvezdo in imeni ter fotografijami padlih gasilcev so na pročelje Gasilskega doma na Hrušici postavili leta 1955.

Osnova čudovite in lepo obnovljene hiše sega v 19. stoletje. Ob njej so tudi gospodarska poslopja, saj je bila to nekdaj kmetija. Kasneje so v njej odprli gostilno in trgovino.

Pritlična hiška z dvokapno streho na čop in z lesenim zatrepom i gankom nosi letnico 1790. Hišo krasijo kamniti okenski okvirji s kovanimi mrežami. Hrušica.

Kapelica ob potoku Jesenica.

Potok Jesenica 

Spominski park na Jesenicah, Cesta Cirila Tavčarja 1. Stoji v predelu, ki se imenuje Plavž. Nekdanje jeseniško pokopališče so v drugi polovici 20. stoletja spremenili v Spominski park in arboretum, ki ga je zasnoval Janez Pšenica. Prostor je rešil načrtovane pozidave in ga skupaj z nešteto prostovoljkami v desetih letih spremenil v zeleno oazo z več kot dvesto različnih dreves in drugih rastlin. 

Detajl vhodnega portala Spominskega parka na Jesenicah v obliki peščene ure. Primerno tudi za počitek golobčkov. 😊

Spominski park Plavž na Jesenicah je botanični vrt v malem. Mimo cvetočih grmičkov in številnih dreves vodijo sprehajalne poti, na katerih so tudi klopi za posedanje.

Jesenice, Spominski park Plavž. Grob delavcev, ki so se ponesrečili pri gradnji železniškega predora Karavanke, 21. november 1904. (informacijska tabla)

Spominski park med jeseniškimi stolpnicami, zeleno srce mesta z več kot dvesto vrstami drevja in grmovnic.

Kamnito litopunkturno znamenje. Avtor Marko Pogačnik. Leta 1995 ga je postavilo Društvo mejnih ved.

Lepo urejeno in vzdrževano Grobišče dvainštiridesetih bork in borcev padlih v drugi svetovni vojni.

Padla v drugi svetovni vojni stara komaj 21 let 😢

Tone Čufar (1905 Jesenice - 1942 Šentvid pri Ljubljani). Bil je pesnik, pisatelj, dramatik, urednik in novinar. Po njem se imenuje gledališče na Jesenicah. 

Spomenik delavcem jeseniške železarne in narodnim herojem: Matija Verdnik - Tomaž, Jože Gregorčič - Gorenjc, Anton Dežman - Tonček in Boris Žvan. Avtorja spomenika, ki je nastal leta 1988, sta arhitekt Gregor Velepec in akademski kipar Jaka Torkar. 

Doprsni kip, na visokem kamnitem podstavku, je izdelal akademski kipar Jaka Torkar.

Sredi cvetočih grmovnic, na visokem kamnitem podstavku, stoji doprsni kip dr. Aleša Stanovnika. Izdelal ga je kipar Evgen Guštin.

Vencelj Perko (1906 - 1991) je bil delavski zaupnik, prvoborec NOB in častni občan občine Jesenice. Avtor spomenika je akademski slikar in kipar Boni Čeh. 

Spominski park Jesenice. Vojaška kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni.

Vojaška kapela v Spominskem parku na Jesenicah. Zgrajena leta 1929. Ob vhodu so na steno pritrjene bronaste plošče z imeni padlih. Vhodna lopa ima na strehi kip angela delo kiparja Feliksa Tomana.

Arboretum v Spominskem parku na Plavžu.

Spominska kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni. Zgrajena med leti 1927 do 1929 po načrtih arhitekta Gerhardta Luchmana. Nad lopo je kip angela kiparja Feliksa Tomana iz istega obdobja.

Golobčki se hladijo v zavetju dreves.

Z leseno ograjico obdana cvetlična zasaditev tudi ob glavni ulici, ki pelje skozi Jesenice

Kosovo graščino je leta 1521 zgradil belopeški baron. Še dane je nad balkonskimi vrati ohranjen belopeški grb. Leta 1812 je graščino kupil trgovec Pavel Kos in jo obnovil v neorenesančnem slogu. Po njem so graščino poimenovali. Konec 19. stoletja zgradbo odkupi občina in v njej odpre ljudsko šolo. Med obema vojnama se vanjo vselijo uradi, sodišče in zapori. Danes je v tej čudoviti in razkošni zgradbi Muzej Kosova graščina. (gmj.si)

Modernistična večnadstropna zgradba z valjastimi prizidki je bila zgrajena leta 1935. Načrte je prispeval arhitekt Josip Costaperaria. Prvotno je bila v njej carinarnica, danes je tu sodišče. 

Jeseniške foto zgodbe:

Juliana Trail - Od Jesenic do Blejske Dobrave

Vir: Informacijska tabla pred Spominskim parkom

Register NKD