Šentjur pri Celju

Šentjur pri Celju je zgodovinsko mesto in središče istoimenske občine. Staro mestno jedro leži na manjši vzpetini. Imenuje se Zgornji trg. Od tu izhaja znamenita rodbina Ipavcev. Bili so zdravniki in odlični glasbeniki. Čeprav se v zvezi z glasbo v glavnem omenjajo bolj moški člani pa v muzejski hiši Ipavcev, izvemo, da je tudi ženski del dobro obvladal glasbene veščine.

Hiša in vrt Ipavcev je danes muzej znamenite družine. Pri obnovi je sodeloval arhitekt Jože Plečnik. Na vrtu lahko občudujemo njegov vodnjak in kamnito mizo.

V Zgornjem trgu dominira baročna cerkev sv. Jurija. Današnja podoba je iz prve polovice 18. stoletja. Prva omemba cerkve in kraja v pisnih virih sega v leto 1340. Oltarna slika sv. Jurija je delo slikarja Janeza Wolfa. Oltarji in Križev pot pa je ustvarila slikarska dinastija Šubic oziroma dva od teh, Janez in Ivan Šubic. 

Če ima mesto Zgornji trg, mora biti nekje tudi Spodnji trg. Ta je nastal v Šentjurju po letu 1846, ko so zgradili Južno železnico in železniško postajo. Danes v simpatičnem pritličnem poslopju domuje Muzej južne železnice. 

Če niste vedeli kam na izlet z vlakom, ideja je tu. Šentjur pri Celju, Muzej južne železnice, Spodnji trg z monumentalnim, secesijskim poslopjem osnovne šole Franja Malgaja, na Zgornji trg, kjer, se znamenitosti kar vrstijo, kar je razvidno iz foto zgodbe.

Naslednja postaja je Šmarje pri Jelšah, kjer je doma visoki barok in kjer je ogled obvezen. 😉

Šentjur. Znameniti Ipavci, zdravniki in skladatelji. Gustav in Benjamin Ipavec sta brata, Josip pa je bil sin Gustava Ipavca.

Šentjur. Del kamnitega portala Ipavčeve hiše z letnico 1827.

Šentjur. Nekoč ordinacija, danes poročna dvorana.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Meščanski salon

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Stara ura v preddverju hiše.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Kovana vrata z letnico 1833 in začetnicami F. M.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Starodobno kolo.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Vrt Ipavčeve hiše z velikonočno dekoracijo.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Pred drugo svetovno vojno so hišo prenovili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Iz tega časa je tudi Plečnikov vodnjak na vrtu pod starodavno lipo.

Šentjur. Detajl obnovljenih vhodnih vrat rojstne hiše Josipa Ipavca.

Šentjur. Hiša v starem trškem jedru ima na kamnitem portalu letnico 1812.

Šentjur. Glasbena šola skladateljev Ipavcev na Zgornjem trgu.

Šentjur. Šentjurjevo, tradicionalna prireditev in tekmovanje v pripravi kisle župe.

Šentjur. Detajl štiriosne hiše iz 18. stoletja z zanimivo poslikavo.

Šentjur. Šentjurjevo in mlaj na Zgornjem trgu.

Šentjur. Pirh velikan 😊

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Glavni oltar s sliko sv. Jurija, ki ubija zmaja. Delo slikarja Janeza Wolfa.

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Marija z Jezuščkom in angelčki.

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Orgle

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Baročna prižnica.

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Križev pot je delo slovenskega slikarja Janeza Šubica.

Šentjur, cerkev sv. Jurija.

Šentjur. Zgornji trg.

Šentjur. Kužki so imeli svoj nastop na poligonu. 💜

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Veličastno baročno župnišče, zgrajeno leta 1780.

Šentjur. Visoko pritlična hiška s kamnitim portalom in dvoramnim stopniščem je bila zgrajena v 19. stoletju.

Šentjur. Sejem bil je živ. 😎

Šentjur. Grički, travniki in vinogradi.

Šentjur. Botričnica je naselje v občini Šentjur. V naselju dominira cerkev Marije sedem žalosti iz leta 1736. Zvonik so postavili sredi 18. stoletja.

Šentjur. Pogled na Zgornji trg z bližnje Botričnice.

Šentjur pri Celju.

Šentjur. Vodnjak z ročno črpalko.

Šentjur. Spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Odkrili so ga leta 1956. Ustvaril ga je kipar Ciril Cesar (6. julij 1923, Mozirje - 15. januar 2024, Velenje). 

Šentjur. Starodobno kolo z letnico 1912. Lastnik nosi oblačila po modi iz prve polovice 20. stoletja. 😊

Šentjur. Ipavčev kulturni center.

Šentjur. Osnovna šola Franja Maglaja. Nadstropna, secesijska zgradba je bila zgrajena leta 1909. Stoji na začetku poti, ki vodi na Zgornji trg.

Šentjur pri Celju.

Šentjur. Na Mestnem trgu stoji spomenik, doprsni kip Franja Malgaja (10. november 1894, Hruševec pri Šentjurju - 6. maj 1919, Tolsti Vrh na Koroškem). Bil je Maistrov borec za severno mejo, domoljub in pesnik. Spomenik, poln simbolike, je izdelal kipar Kiar Meško.

Šentjur. Društvo starodobnikov. 🚲

Šentjur. Muzejska parna lokomotiva z vodnim napajalnikom. 🚂

Šentjur. Zgradba nekdanjega skladišča na železniški postaji, ki je bila zgrajena sredi 19. stoletja, je postala Železniški muzej oziroma Muzej južne železnice. 

Podobno:

Pravljično Celje

Laško

Vir:

- informativni panoji v starem trškem jedru

- turizem-sentjur.com

- Register NKD

Ribnica na Dolenjskem

Na enodnevni izlet v Ribnico na Dolenjskem se odpravimo iz Ljubljane z vlakom. Lep, nov, udoben. Skozi okno opazujemo pokrajino in vasice skozi katere se vozimo. Z železniške postaje Ribnica se, po Kolodvorski ulici, odpravimo v staro mestno jedro.

Na Kolodvorski ulici se srečamo z našim pesnikom Francetom Prešernom in njegovo muzo. Vsak od njiju v obliki reliefa krasita stranski fasadi hiše z ostanki secesijskega okrasja na številki 12. V isti ulici najdemo zgradbe iz začetka 20. stoletja kot je Meščanska šola iz leta 1907, historična zgradba nekdanje lekarne v kateri je glasbena šola in kar nekaj lepih vil. V pritličju zgradbe na Kolodvorski 9 je bila leta 1929. posojilnica. Leta 1941. je slikar France Mihelič, pod napuščem, naslikal prizor iz življenja prebivalk in prebivalcev Ribnice z obvezno suho robo in lončarskimi izdelki. 

V središču starega mestnega jedra je župnijska cerkev sv. Štefana. V njej si lahko ogledamo pravo malo umetnostno "galerijo" kar štirih slovenskih slikarjev in ene slikarke. Oltarna slika v glavnem oltarju je delo Ivana Groharja, nastalo leta 1901. Prezbiterij sta poslikala Janez Wolf in njegov učenec ter pomočnik Anton Jebačin, leta 1880. Desetletje kasneje se je poslikave glavne in prečne ladje, v podobnem slogu, lotil slikar Matija Koželj. Svojevrstna umetnina so vratca tabernaklja v prezbiteriju. Izdelana so po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Piko na i je postavil eden velikih slovenskih arhitektov. Po načrtih Jožeta Plečnika so na novo zgradili zvonika in na vrh, namesto prejšnje piramidaste strehe, postavili značilne Plečnikove stebričke. Tako je Ribnica dobila edinstven sakralni spomenik vreden ogleda.

Za cerkvijo sv. Štefana, na drugi strani rečice Bistrica, na ravninskem delu, stoji Ribniški grad. Prvoten je bil porušen in požgan v drugi svetovni vojni. Delno so ga rekonstruirali, dodali letni oder za različne predstave, zaprti del pa namenili muzejskim zbirkam. Znotraj grajskega obzidja, v grajskem parku, je urejen Park kulturnikov. Doprsni kipi in spominske plošče so posvečene ljudem, ki so bili rojeni v Ribniški dolini ali pa so tu dolga leta delovali. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče je bila kakšna zapisana na spominskih ploščah pa sem spregledala. Našla sem pa doprsni kip partizanke in narodne heroinje Majde Šilc. Stoji osamljen v bližini zdravstvenega doma in kako stereotipno, na otroškem igrišču. 😎

Skratka, staro mestno jedro Ribnice je polno znamenitosti in zanimivosti. Od suhe robe, lončarstva do arhitekture in umetnostne zgodovine pa tudi za hrano je dobro poskrbljeno. 

Relief Franceta Prešerna na fasadi hiše, na Kolodvorski ulici v Ribnici, zgrajena na začetku 20. stoletja. Tudi relief naj bi bil iz tega časa. Danes je obnovljen.

Na drugi strani hiše je relief Prešernove muze. V stilu tiste na ljubljanskem Prešernovem trgu, samo manj razgaljena, oziroma ni razgaljena. 😊

Ribnica. Nadstropna, pet-osna hiša na Kolodvorski ulici je bila zgrajena okoli leta 1920. Ima še nekaj secesijskega okrasja. Glavno okrasje pa sta reliefa Franceta Prešerna in njegove muze. Fotografiji zgoraj

Ribnica. Hiša na Kolodvorski ulici s klasicistično fasado je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila lekarna, danes je tu glasbena šola.

Ribnica, Kolodvorska 13. Detajl dvonadstropne stavbe s polkrožnim portalom in letnico 1907. Sprva je bila tu šola za fante, pozneje pa meščanska šola

Ribniški semenj suhe robe. Košare takšne in drugačne. 😊

Ribnica, Kolodvorska 9. Freska pod strešnim napuščem je delo Franceta Miheliča, iz leta 1941. Predstavlja življenje Ribničanov in Ribničana s suho robo. V pritličju hiše je bila leta 1929. posojilnica.

Nadstropna secesijska hiša na Gorenjski cesti. Orel pod napuščem drži grbovni ščit z inicialkama AB

Vila na Gorenjski cesti 3 je danes sedež občine Ribnica

Bronasti kip bežeče matere z otrokom se imenuje 'Preplah'. Od leta 1961. stoji v manjšem parku na začetku Gorenjske ulice. Skulpturo je ustvaril slovenski kipar Lojze Dolinar, leta 1947. 

Majda Šilc (1923-1944), doprsni kip narodne herojinje, postavljen leta 1978. pri zdravstvenem domu Ribnica.

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Ribničan, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini) 

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Kurirček, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini). V rojstnem kraju še vedno živi in ustvarja.

Grb Ribnice na Dolenjskem

45. Ribniški semenj se je odvijal v nedeljo, 4. septembra 2022.

Ribnica, Škrabčev trg

Ribniški semenj, prepoznavnost Ribnice, suha roba

Spominska plošča na pročelju nekdanje šole, na Škrabčevem trgu, ki jo je med leti 1810-1812 obiskoval France Prešeren.

Ob cerkvi sv. Štefana v Ribnici stoji lesena skulptura 'Križani', delo kiparja Staneta Jarma.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Levi stranski oltar je posvečen Rožnovenski Materi božji. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa. Freska sv. Uršula, iz leta 1890. je delo slovenskega slikarja Matija Koželja

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Freska v prečni ladji, Kristus v farizejevi hiši, slikar Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Oltarna slika v glavnem oltarju, s podobo papeža Gregorja, je delo slovenskega slikarja Ivana Groharja. Nosi letnico 1901. Prezbiterij je poslikal slovenski slikar Janez Wolf (1825. Leskovec pri Krškem - 1884. Ljubljana), leta 1880. Nad glavnim oltarjem freska 'Sveta Trojica'. Pri dekorativni poslikavi prezbiterija je sodeloval tudi slovenski slikar Anton Jebačin (1850-1927 Ljubljana)

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vratca tabernaklja v prezbiteriju so bila izdelana po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Leta 1915. jih je izdelal ljubljanski pasar Ivan Kregar. Na vrhu vratc stoji Marija z detetom. V medaljonih na levi strani, sta upodobljena Jezusovo rojstvo in Jezus na križu. Na desni strani je prizor iz Zadnje večerje in Marijino kronanje. 

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Janez Wolf, freske v prezbiteriju iz leta 1880. Mojzes in evangelista, sv. Janez in sv. Luka

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vitraj in dekorativna poslikava prečne ladje, Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Spovednica in Križev pot. Leta 1872. ga je naslikal slovenski slikar Matija Koželj.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Desni stranski oltar sv. Janeza Evangelista. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa, freska nad oltarjem, sv. Frančišek Asiški, Matija Koželj, 1890.

Današnje orgle so iz leta 1874. Mrežasta ograja na koru je bila izdelana v Auerspergovi livarni na Dvoru, leta 1878.

V Ribnici je bila suha roba prvič omenjena že v 14. stoletju. V izdelavo lesenih predmetov so bili vpeti vsi člani družine, od otrok do starih staršev. Danes je malo drugače. Še vedno se izdelujejo suho robarski predmeti. V počastitev panogi, ki je prehranjevala številne družine, vsako leto, če ne pride kaj vmes (korona), organizirajo Ribniški semenj. Letos že 45-ti. 

Kamniti grajski most povezuje trg in Ribniški grad.

Grad Ribnica in grajski park. Kjer je prvotno stalo obrambno obzidje, so leta 1958. zgradili arkadno galerijo. Pod njo je letni oder, ki ga zakrivajo stojnice 45. Ribniškega semnja.

Ribnica. V grajskem parku so po načrtih arhitekta Vlasta Kopača (1913. Žiri - 2006. Ljubljana), leta 1982, uredili Park kulturnikov. Tu so kipi in spominska obeležja okoli 60 oseb, ki so se rodile v Ribnici in Ribniški dolini ali pa so tu delovale.

Ribnica, grajski park kulturnikov. Stanislav Škrabec, jezikoslovec, pisatelj, frančiškan, rojen 7. januarja 1844. v bližnji Hrovači. Umrl je 6. oktobra 1918. v Ljubljani. 

Lesena naprava za luščenje fižola

Ribniški grad stoji na ravnini, ob reki Bistrici, v starem mestnem jedru Ribnice. Zgodovina gradu sega v začetek 12. stoletja. Zgradili so ga Turjačani. Tekom stoletij se je grad spreminjal in kljuboval številnim nevšečnostim. Vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil požgan.

Bronasta skulptura 'Ribniška partizanska družina' je delo kiparja Janeza Boljke. Postavljena je bila leta 1959. pred vhodom v grad, na Gallusovem nabrežju.

Ribniški semenj. Lojtrnika s suho robo

Ribnica, Francoski most. Letnica 1830, ko naj bi končali gradnjo mostu. To je omogočil Jožef Anton Rudež (1793-1846) in prebivalci Ribnice. 

Ribnica, Francoski most iz 19. stoletja. Kamnita plošča z letnico 1665. in inicialkami barona Jurija Andreja Trillega. 

Staro mestno jedro Ribnice

Ribnica na Dolenjskem. Kamniti, nekoč petločni, danes štiriločni Francoski most je bil zgrajen okoli leta 1810. Pod njim teče reka Bistrica. 

Zanimivi ostanki secesijske hiše z vogalnim stolpom na Gorenjski 25 v Ribnici. Viden je tudi del polkrožnega kamnitega vhoda na dvorišče. Postavili so jo v dvajsetih letih 20. stoletja. Kapelica ob njej je bila iz istega obdobja. Današnja je rekonstrukcija. Od stare kapelice sta ostala kamnita stebrička na pročelju. 

Ribnica, Gorenjska 33. Nadstropna secesijska hiša je imela nekoč trgovino in gostilno. Na ulični fasadi bledi napis tedanjega lastnika 'Franc Šilc'. Hiša je iz 19. stoletja. Kasneje so jo predelali in prizidali balkon nad vhodom.

Ribnica, Gorenjska ulica z nizom pritličnih hiš z dvokapno streho in frčado. Osnova hiš je iz 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Naselje čudovitih hišk se imenuje Gorenja vas in je del Ribnice. Prva hiša, na desni, s secesijskim okrasjem in lepo obnovljena je imela nekoč gostilno. Na ulični fasadi so ohranili inicialki F.K.

Lepo ohranjena in vzdrževana modernistična vila na robu starega mestnega jedra Ribnice

Vrtnica na nekem ribniškem vrtu.

Vir: Register NKD

zupnija-ribnica.rkc.si

Stensko slikarstvo v župnijski cerkvi sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem, Ana Pucelj, 3Kronika, 2018