Prikaz objav z oznako Janez Wolf. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Janez Wolf. Pokaži vse objave

sreda, 22. januar 2020

Brata Kralj, Zagorica in Videm v Dobrepoljski dolini

Rdeča nit našega izleta na Dolenjsko, sta bila slikarja, kiparja, grafika, ilustratorja in začetnika ekspresionizma pri nas, brata France (1895-1960) in Tone (1900-1975) Kralj. Rodila sta se v Zagorici pri Vidmu, v Dobrepoljski dolini. Njuno umetniško pot je spodbujal tudi oče. Sam je izdeloval lesene nabožne podobice in jih prodajal.

V Vidmu smo si, poleg cerkve sv. Križa z umetninami Matevža Langusa, Janeza Wolfa, Štefana Šubica in Matije Koželja, ogledali monumentalni spomenik družine Drobnič, ki ga je ustvaril France Kralj. Poleg obrazov podjetniške družine in njihovih sorodnikov, na levi strani spomenika, so na desni vklesani obrazi slovenskih kulturnikov od Prešerna in Cankarja pa do bratov Kralj. Spomenik se nahaja ob obzidju pokopališča in ga je nemogoče zgrešiti.

Pred cerkvijo sv. Križa stoji spomenik posvečen padlim Dobrepoljcem v prvi svetovni vojni. Kip vojaka, ki stoji na visokem valjastem podstavku je izdelal France Kralj, leta 1930. Njegovo delo je tudi spomenik na pokopališču, v obliki letalskega krila. Ustvaril ga je v spomin na brata Ignacija. Ta je bil je pilot in je tragično umrl v letalski nesreči. Ob cerkvi stoji kapelica sv. Cirila in Metoda. Oba kipa sta delo Toneta Kralja.

Ideja je bila, da bi brata Kralj poslikala notranjost cerkve sv. Križa v Vidmu, vendar ni bila realizirana. Kljub temu pa je v Sloveniji veliko cerkva, ki jih sta jih poslikala brata, še najbolj Tone Kralj. Z eno njegovih večjih poslikav se ponaša Lokev na Krasu.

Slovenija, Dolenjska
V Zagorici pri Vidmu, so na prostoru kjer je nekoč stala rojstna hiša Franceta in Toneta Kralja, so konec 20. stoletja postavili v bron vlit relief bratov Kralj. Original je lesen. Ustvaril ga je France Kralj, leta 1940. Danes je na ogled v Jakopičevi galeriji v Kostanjevici na Krki.
Slovenija, Dolenjska
Zagorica na Dolenjskem. Pritlična hiška z bivalno mansardo, dvokapno streho in secesijskim okrasjem iz začetka 20. stoletja, je zelo podobna rojstni hiši bratov Kralj. Njune hiše ni več, lahko pa jo vidimo na sliki Franceta Kralja, Mestni in kmečki otroci iz leta 1931, ki je na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani
Slovenija, Dolenjska
Spomenik padlim Dobrepoljcem v prvi svetovni vojni, je leta 1930. ustvaril kipar France Kralj (26.9.1895. Zagorica pri Vidmu - 16.2.1960. Ljubljana)
Slovenija, Dolenjska
France Kralj je izdelal monumentalni nagrobnik družine Drobnič v Vidmu. Na njem je nekaj več kot dvesto podob ljudi iz preteklega in tedanjega časa, tudi brata Kralj in kulturniki kot so Trubar, Jurčič, Levstik, Cankar, Prešeren in drugi. Anton Drobnič je bil podjetnik, lastnik mlina, žage in stolarne iz katere se je kasneje razvila tamkajšnja podružnica Slovenijalesa. Na levi strani spodaj, je upodobljen Drobnič z ženama in otroki iz obeh zakonov. Nad njimi pa so njihovi sorodniki. V središču reliefa je nekaj svetnikov, na vrhu kraljujeta začetnika človeštva, Eva in Adam. Ko je Antonu Drobniču umrla prva žena, je leta 1943. pri Francetu Kralju naročil izdelavo spomenika. Izdelan je bil med leti 1943 do 1959. (Anka Novak, Slovo v Dobrepolju, Etnolog 15, 2005)
Slovenija, Dolenjska
Detajl spomenika Ignacu Kralju, ki je kot pilot umrl v letalski nesreči. Spomenik bratu je izdelal France Kralj
Slovenija, Dolenjska
Kipar France Kralj je izdelal spomenik svojemu bratu Ignacu, v obliki letalskega krila. Bil je pilot in je tragično umrl v letalski nesreči. 
Slovenija, Dolenjska
Kipa sv. Cirila in Metoda v istoimenski kapelici, sta delo kiparja Toneta Kralja iz leta 1930.
Slovenija, Dolenjska
Kapelica sv. Cirila in Metoda v Vidmu, zgrajena okoli leta 1930. Kipa sta delo Toneta Kralja.
Slovenija, Dolenjska
Okrogli mozaik Jezusa na Križu je delo sester Bajec. Izdelali sta ga med leti 1995. do 2005. Sestri Pavla in Darinka Bajec sta redovnici in vsestranski umetnici. Pavla je diplomirana slikarka, restavratorka, kiparka, ukvarja se tudi z glasbo. Darinka je kiparka, keramičarka in ustvarjalka mozaikov. (fmm.si)
Slovenija, Dolenjska
Spomenik zamolčanim žrtvam 1942-1945. iz dobrepoljske župnije, so postavili leta 1993.
Slovenija
Glavni oltar sv. Križa z oltarno sliko baročnega slikarja Matevža Langusa.
Slovenija
Slika Rožnovenske Marije, ki krasi prezbiterij, je delo Štefana Šubica
Slovenija
Čaščenje, slovenski slikar Janez Wolf (26.12.1825 Leskovec pri Krškem - 12.12.1884. Ljubljana)
Slovenija
Stranski oltar posvečen Karmelski Materi Božji
Slovenija
Stranski oltar posvečen sv. Andreju
Slovenija
Slike Križevega pota je ustvaril slikar Matija Koželj (7.2.1842. Vesca pri Vodicah - 26.2.1917. Kamnik), leta 1892.
Slovenija
Orgle, s tridesetimi registri, so bile izdelane leta 1980. 
Slovenija
Detajl vhodnih vrat v cerkev sv. Križa, izrezljan motiv cerkve sv. Antona Padovanskega v Zdenski vasi
Slovenija
Detajl vhodnih vrat
Slovenija
Nadstropna hiša s secesijskim okrasjem je bila zgrajena na začetku 20. stoletja. Danes ima v njej svoje prostore občina Videm-Dobrepolje.
Slovenija
Jakličev dom je svoje ime dobil po pisatelju in učitelju Franu Jakliču Pogoričanu (6. december 1868. Podgorica Dobrepolje - 31. december 1937. Ljubljana). Jakličev dom je namenjen kulturi, različnim prireditvam in razstavam.
Slovenija
Cerkev sv. Križa v Vidmu na Dolenjskem in spomenik padlim Dobrepoljcem v prvi svetovni vojni, delo kiparja Franceta Kralja.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic


Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske
Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca



nedelja, 21. julij 2019

Planina pri Rakeku

Baročna cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku, je prava mala umetnostna galerija. Njeno notranjost so okrasili slovenski baročni slikarji: Matevž Langus, Anton Cebej in Janez Wolf ter avstrijski slikar in freskant Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein vitez. Zelo dolgo ime slednjega bomo skrajšali v Goldenstein.  Poznamo ga po Prešernovem portretu, ki ga je, leta 1850, naslikal po spominu. Goldenstein je med leti 1837. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. Veliko je hodil po Sloveniji in v slogu velikega Valvasorja, slikal in risal slovenske znamenitosti, naravo in kraje.

Poleg del naštetih slikarjev v cerkvi in zunaj nje, najdemo umetnine, ki so nekoč krasile kapelo ob gradu Hošperk (Haasberg). Ta je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Na žalost so ga med drugo svetovno vojno požgali z vso opremo vred. Očitno so rešili samo nekaj stvari iz kapele.

Planina pri Rakeku je dolgo, razpotegnjeno naselje, ki leži na robu Planinskega polja. Sestavljajo ga Dolnja in Gornja Planina ter Kačja vas. Cerkev sv. Marjete, ki varuje čudovite baročne umetnine, stoji v Dolnji Planini.

Slovenija, Notranjska
Baročna cerkev sv. Marjete, kot jo vidimo danes, je bila zgrajena leta 1771. Prosto stoječi zvonik ob njej je sto let starejši in je bil prvotno obrambni stolp.
Zvodnik s piramidasto streho je iz leta 1671. Sprva je bil obrambni stolp. Ohranjene so gotske odprtine in strelne line. 
Vhodni, kamniti, baročni portal
Nad stranskim vhodom v cerkev je niša v katero so postavile kamnite kipe Jezusa, sv. Petra in sv. Pavla. Kipi so nekoč stali v kapeli gradu Hošperk (Haasberg), ki je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Grad oziroma dvorec so v drugi svetovni vojni požgali. Danes so ostale samo še ruševine.
Znamenje Križani, ob stranskem vhodu, je iz leta 1869. V novejšem času so ga temeljito restavrirali. 
Na obeh straneh glavnega portala sta ločno izdelana mozaika, ki sta prav tako del nekdanje kapele na gradu Hošperk - Haasberg. Na enem mozaiku je podoba sv. Elizabete.
Na drugem ločnem mozaiku pa je podoba sv. Alojzija.
Stara nagrobna plošča vgrajena v cerkveno obzidje
Nagrobna plošča iz druge polovice 19. stoletja
Nagrobna plošča s kamnito posodo s pokrovom v niši
Freske na oboku prezbiterija so iz leta 1840. Naslikal jih je avstrijski slikar in freskant Goldenstein (1807-1878)
Iluzionistični veliki oltar. Slika sv. Marjete je delo slovenskega baročnega slikarja Matevža Langusa (1792-1855). Ostalo je s freskami opremil avstrijski slikar Goldenstein, ki je med leti 1834. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. 
Baročna spovednica. Cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku ima bogato opremo iz 18. stoletja.
Sv. Rozalija, zavetnica proti kugi. Atribut lobanja ali križ.
Božji grob. 
Stari nabiralnik donacij
Marijina zaroka, slika iz leta 1773, je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (1722-po 1774)
Krstilnica in Jezusov krst
Ecce homo
Prižnica
Slovenski baročni slikar Janez Wolf (1825-1884) je ustvaril sliko z naslovom Kristus se prikaže sv. Antonu. Slika je nastala leta 1863. in krasi enega od stranskih oltarjev.
Orgle in ena od postaj križevega pota
Kropilnik in cerkvene klopi iz 18. stoletja
Mogočna domačija in nekdanja furmanska postaja iz 18. stoletja stoji pri župnijski cerkvi sv. Marjete v Planini. Od leta 1996. je v hiši Duhovni center.
Gospodarsko poslopje z arkadnim pritličjem iz 18. stoletja.


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Tabor v Cerknici

Lepota poslikanih lesenih stropov

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem


Vir:
Voden ogled
zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si
svetniki.org
Register NKD

sreda, 28. november 2018

Šentrupert na Dolenjskem

Šentrupert na Dolenjskem leži med Trebnjem in Melanijino Sevnico. Tu je sedež istoimenske občine in župnije. V središču starega vaškega jedra je čudovita gotska cerkev sv. Ruperta. Po tem zavetniku je tudi kraj dobil ime. Cerkev kot jo vidimo danes je začela nastajati v začetku 15. stoletja z gradnjo zvonika in svetišča oziroma prezbiterija. Zelo dolgem prezbiteriju so v drugi polovici 15. stoletja prizidali še ladjo. Letnica 1497. nad glavnim portalom nam pove, da so takrat cerkev obokali in poslikali.

Cerkev sv. Ruperta obdaja taborsko obzidje. Okoli obzidja je speljana cesta, ob njej pa je nastalo strnjeno naselje z domačijami. Pročelja stanovanjskih hiš so obrnjena proti cerkvi, na notranji strani pa dvorišča obkrožajo gospodarska poslopja in skednji. Današnje domačije so iz prve polovice 19. stoletja.

Šentrupert na Dolenjskem poznamo tudi po Deželi kozolcev, muzeju na prostem. Nekdaj so kozolci, v glavnem čudoviti toplarji, zaključevali staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in pašniki. Zelo pohvalno je, da tudi danes na sprehodu po Mirnski dolini vidimo veliko, lepo vzdrževanih toplarjev, ki še vedno služijo svojemu namenu.

Slovenija
Ob veliki prenovi, sredi 19. stoletja, so naredili stranski vhod v cerkev sv. Ruperta. Portal je narejen iz peščenjaka. Skozi vhod je prišla družina Barbo po notranjih stopnicah na svojo galerijo.
Slovenija
Strnjen niz pritličnih stanovanjskih hiš obkrožajo cerkev sv. Ruperta. Vsaka hiša ima na dvoriščni strani skedenj in gospodarsko poslopje. 
Slovenija
Nadstropna hiša ob cerkvi sv. Ruperta je bila mežnarija. V pritličju je bilo stanovanje za mežnarja. V prvem nadstropju pa je bila šolska soba in stanovanje za učitelja. Ob zgradbi je zidana kašča. Mežnarijo so zgradili v prvi polovici 19. stoletja. 
Slovenija
Stanovanjska hiša nekdaj mogočne domačije
Slovenija
Kamniti portal in lesena vrata z intarzijo
Slovenija
Skedenj z dvokapno streho na čop. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen z gankom
Slovenija
Toplar je zaključeval strnjeno staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in njive. 
Slovenija
Šentrupert na Dolenjskem
Slovenija
Gotska cerkev sv. Ruperta je središče starega vaškega jedra Šentrupert. Cerkev kot jo vidimo danes, je nastala v 15. stoletju. Na začetku stoletja so zgradili zvonik in svetišče oziroma prezbiterij. Konec 15. stoletja so dodali ladjo, jo zvezdasto obokali in poslikali. 
Slovenija
Slovenija
Množica sklepnikov v obliki rozet, grbovnih ščitkov in figur. Na sklepnikih najdemo psa, božje jagnje, rože, Marijo z Jezusom ...
Slovenija
Gotski glavni oltar je nastal leta 1865. Iz carrarskega marmorja ga je ustvaril Ignac Toman iz Ljubljane. Sv. Rupert, zavetnik cerkve in kraja, je v središču oltarja. Spremljata ga sv. Peter in sv. Andrej. Vse tri kipe je ustvaril kipar Matej Tomc. 
Slovenija
Medeninasti reliefi na menzi glavnega oltarja predstavljajo Abrahamovo, Melkizedekovo in Noetovo daritev. Reliefe je ustvaril ljubljanski pasar Valentin Sadnikar.
Slovenija
Gotska zakramentalna hišica
Slovenija
Na steni prezbiterija visi slika sv. Ruperta, ki jo je naslikal ljubljanski slikar Janez Wolf. Nastala je leta 1866. in je občasno stala na glavnem oltarju. Ob sliki sta, v niši pod baldahinom, gotska kipa sv. Nikolaja in sv. Urha. Ime kiparja ni znano. 
Slovenija
Zašiljena slavoločna stena med prezbiterijem in ladjo
Slovenija
Cerkvene klopi je načel zob časa. 
Slovenija
Prižnica
Slovenija
Gotska empora oziroma galerija v prezbiteriju, ki jo je uporabljala plemiška družina Barbo. 
Slovenija
Križev pot je naslikal Matija Koželj iz Kamnika, leta 1911. Leseni okvirji so delo Janeza Vurnika. 
Slovenija
Sv. Andrej na sklepniku
Slovenija
Delček poslikanega stropa na katerem najdemo podobo sv. Janeza Evangelista in rastlinske ornamente, je starejša poslikava. Ime slikarja ni znano, omenjajo ga kot Podpeškega mojstra.
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Rebra, zvezdasto rombastega oboka, slonijo na kamnitih konzolah
Slovenija
Nagrobna plošča Maksimiljana Valerija grofa Barbo Wachenstein, iz leta 1697.
Slovenija
Stranski oltar Rožnovenske Matere Božje. Oltarna slika je delo slikarke in pianistke Ane Skedl (22.2.1856 Ljubljana - 18.8.1920 Šentrupert), ki izhaja iz šentrupertske posestniške družine. Slikarstva se je med drugim učila tudi pri Ivani Kobilca
Slovenija
Stranski oltar sv. Antona Puščavnika. Oltarna slika je delo Jurija Tavčarja (1820-1892) iz Idrije
Slovenija
Pogled v prezbiterij s prižnico, glavnim oltarjem sv. Ruperta in plemiško emporo
Slovenija
Tri ladje cerkve sv. Ruperta, krasi zvezdasto rombast obok s številnimi sklepniki. Poleg dveh stranskih oltarjev in nagrobne plošče člana plemiške družine Barbo, je tu tudi obvezni kor z orglami
Slovenija
Sončna ura na pročelju cerkve
Slovenija
Glavni portal je skromnejši od stranskega. Nad njim je letnica 1497. V tem letu so obokali in poslikali ladjo
Slovenija
Pritlična hiša s kamnitim portalom in dvokapno streho na čop je bila zgrajena 1924. Vse do leta 1955 je bila v njej gostilna. 
Slovenija
Zunanje stopnišče, ki vodi na pevski kor, so prizidali okoli leta 1860, ko so se lotili obsežne obnove cerkve.
Slovenija
Zvonik je med najstarejšimi deli cerkve. Zgradili so ga na začetku 15. stoletja. Mogočen zvonik s številnimi okenskimi odprtinami je štirioglat, na vrhu pa se razbohoti v osmerokotno umetnino, pokrito s šilastimi strešicami.



Povezano:


Trebnje, kraj kjer je bil Baraga graščak

Vesela Gora, romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija

Žalostna gora pri Mokronogu



Vir: Peskar Robert, Šentrupert na Dolenjskem, Uprava RS za kulturno dediščino Ljubljana, 2001
slovenska-biografija.si
Register NKD