Muljava, Josip Jurčič in Janez Ljubljanski

Muljava je majhna in lepo urejena slovenska vasica v občini Ivančna Gorica. Majhna vas nam je dala velikega moža, ki ga prav vsi poznamo. Josip Jurčič se je tu rodil 4. marca 1844. Pisec prvega slovenskega romana Deseti brat ter mnogih drugih del je bil tudi časnikar in glavni urednik časopisa Slovenski narod. Umrl je star komaj 37 let. Njegov nagrobni spomenik je v spominskem parku znamenitih Slovencev na ljubljanskem Navju. 

Jurčičeva rojstna hiša, ki jo je leta 1826. postavil njegov ded, je danes etnološki muzej na prostem. Ob njej je hlev, vodnjak, čebelnjak, toplar, Krjavljeva hiška, ki prikazuje življenje najrevnejšega sloja ljudi. Domačija z različnimi prireditvami privabi kar precej obiskovalcev. Ena večjih je tradicionalni Jurčičev pohod od Višnje Gore do Muljave. V poletnih mesecih prirejajo dramske predstave v svojem letnem gledališču na prostem. Leto 2023 bo v znamenju Jurčičeve Lepe Vide.

Poleg Jurčičeve domačije ima mala Muljava še en velik biser. To je cerkev Marijinega vnebovzetja s čudovitim velikim zlatim oltarjem in barvito poslikanim prezbiterijem. Te gotske freske segajo v leto 1456, ko jih je po naročilu stiškega opata ustvaril srednjeveški slikar Janez Ljubljanski. Barviti gotski prezbiterij je bil tako čudovit in enkraten, da se ga v 17. stoletju, ko so cerkev barokizirali, niso upali spreminjati. Kakšna sreča. Manj sreče je imela ladja, saj so jo v celoti prebelili in zakrili freske. Raven lesen strop so odstranili in ladjo banjasto obokali. 

Še dobro, da smo imeli slikarja Mateja Sternena, ki je tudi na Muljavi odkril in nam ohranil vsaj del fresk, ki so krasile tudi ladjo.

Rojstna hiša slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi. Na ta dan poteka vsakoletna pohodniška prireditev 'Jurčičeva pot' od Višnje Gore do Muljave.

Vodnjak in toplar ob Jurčičevi rojstni hiši na Muljavi

Jurčičeva domačija na Muljavi. Toplar in etnološka zbirka lesenih vozov

Jurčičeva domačija na Muljavi - Muzej na prostem

Muljava. Gozd ob Jurčičevi domačiji je odlična kulisa za dramske igre, ki jih prirejajo v letnem gledališču. Leto 2023 bo v znamenju Jurčičeve Lepe Vide.

Jurčičeva domačija na Muljavi. Krjavljeva koča s hlevčkom in s slamo krito streho.

Muljava. Lepo obnovljeno nekdanje gospodarsko poslopje.

Jurčičeva domačija na Muljavi. Rojstna hiša Josipa Jurčiča s spominsko ploščo na pročelju iz leta 1882. Hišo je leta 1826 zgradil njegov ded. Pred njo stoji pisateljev doprsni kip. 

Kapelica v središču Muljave, iz druge polovice 19. stoletja, je posvečena Mariji. Na pročelju je litoželezni Križani izdelan na Dvoru pri Žužemberku.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja, obdana s kamnitim pokopališkim zidom, je bila zgrajena sredi 15. stoletja. Odprta vhodna lopa je bila prizidana kasneje.

Župnišče na Muljavi, zgrajeno leta 1931.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja 

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Freska Poklon sv. Treh kraljev, 1456, Janez Ljubljanski. Križev pot je naslikan na steklo. Nastal je v začetku 19. stoletja.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - V 17. stoletju so cerkev prenavljali. Ob tem so prebelili vse freske v ladji. V letih 1922/23 je slovenski slikar Matej Sternen pod beležem odkril freske.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Veliki, baročni, zlati oltar je iz 17. stoletja. Leta 1674. ga je izdelal ljubljanski rezbar Jernej Plumenberger. V središču je motiv Marijinega vnebovzetja. V levi niši je kip sv. Ane z malo Marijo, v desni pa sv. Elizabeta. Na vrhu angela držita grba stiškega opata in stiški samostanski grb. Takrat je cerkev spadala pod stiško župnijo. Danes spada pod župnijo Krka.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Križno rebrasto obokan gotski prezbiterij. 

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Srednjeveški slikar Janez Ljubljanski je freske naslikal v treh pasovih. Spodaj je zastor. Srednji pas prikazuje apostole, Oznanjenje, Pokol nedolžnih otrok, Beg v Egipt in Marijino smrt. Zgoraj: Kristusovo trpljenje ter Marija z detetom in svetnicama.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Križno rebrasti obok krasijo poslikave angelov z glasbenimi inštrumenti in rastlinski ornamenti.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Ladjo so v 17. stoletju banjasto obokali in freske prekrili z beležem. Prvotno je bil strop lesen in raven, predvidevajo, da je bil tudi poslikan. Nekaj fresk v ladji nam je na začetku 20. stoletja povrnil Matej Sternen.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Lok slavoloka nam predstavi Kristusov rodovnik

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Po naročilu stiškega opata je cerkev poslikal slikar Janez Ljubljanski, leta 1456.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Marijino vnebovzetje, osrednji del velikega zlatega oltarja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Svetnica na notranji strani slavoločne stene

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Kip Srca Jezusovega in Marija z detetom

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Kropilnik iz 17. stoletja. Letnica 1852, ki je na njem pomeni leto obnove.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Gotski kip sedeče Matere božje z detetom iz 15. stoletja, okoli leta 1456.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Detajl stranskega oltarja sv. Jurija. Kip sv. Roka, ki kaže svojo rano. Ob njem zvesti kuža, ki mu je rešil življenje. 🐕

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Čudovito, enkratno, ko si gotika in barok podata roko in razveselita vse živo. 😊

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Veliki zlati oltar je tako velik, da na pogled prekrije šilasti prehod slavoločne stene. Ob steni dva stranska oltarja. Na levi sv. Marko in na desni sv. Jurij.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Zunanja kamnita prižnica v odprti vhodni lopi, ki je nekaj mlajša od veličastne cerkve. 

Umakni se, ne vidiš, da sem na lovu 😊

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Zunanjost cerkve z gotskim prezbiterijem in zvonikom, pod katerim je tudi manjša zakristija.

Muljava je manjša vasica v občini Ivančna Gorica

Spomenik muljavski bitki, posvečen zmagi nad Italijani junija 1942. Granitna skala v obliki nepravilne piramide z vklesanim napisom, ki govori o tem dogodku. Postavili so ga leta 1969. 

Pred kulturnim domom stoji kažipot, ki nas usmeri proti znamenitostim na Muljavi pa tudi na ostale kraje, ki sestavljajo občino Ivančna Gorica.

Vir:

Muljava, več avtorjev, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 1973

Register NKD

Jurčičeva domačija

Ribnica na Dolenjskem

Na enodnevni izlet v Ribnico na Dolenjskem se odpravimo iz Ljubljane z vlakom. Lep, nov, udoben. Skozi okno opazujemo pokrajino in vasice skozi katere se vozimo. Z železniške postaje Ribnica se, po Kolodvorski ulici, odpravimo v staro mestno jedro.

Na Kolodvorski ulici se srečamo z našim pesnikom Francetom Prešernom in njegovo muzo. Vsak od njiju v obliki reliefa krasita stranski fasadi hiše z ostanki secesijskega okrasja na številki 12. V isti ulici najdemo zgradbe iz začetka 20. stoletja kot je Meščanska šola iz leta 1907, historična zgradba nekdanje lekarne v kateri je glasbena šola in kar nekaj lepih vil. V pritličju zgradbe na Kolodvorski 9 je bila leta 1929. posojilnica. Leta 1941. je slikar France Mihelič, pod napuščem, naslikal prizor iz življenja prebivalk in prebivalcev Ribnice z obvezno suho robo in lončarskimi izdelki. 

V središču starega mestnega jedra je župnijska cerkev sv. Štefana. V njej si lahko ogledamo pravo malo umetnostno "galerijo" kar štirih slovenskih slikarjev in ene slikarke. Oltarna slika v glavnem oltarju je delo Ivana Groharja, nastalo leta 1901. Prezbiterij sta poslikala Janez Wolf in njegov učenec ter pomočnik Anton Jebačin, leta 1880. Desetletje kasneje se je poslikave glavne in prečne ladje, v podobnem slogu, lotil slikar Matija Koželj. Svojevrstna umetnina so vratca tabernaklja v prezbiteriju. Izdelana so po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Piko na i je postavil eden velikih slovenskih arhitektov. Po načrtih Jožeta Plečnika so na novo zgradili zvonika in na vrh, namesto prejšnje piramidaste strehe, postavili značilne Plečnikove stebričke. Tako je Ribnica dobila edinstven sakralni spomenik vreden ogleda.

Za cerkvijo sv. Štefana, na drugi strani rečice Bistrica, na ravninskem delu, stoji Ribniški grad. Prvoten je bil porušen in požgan v drugi svetovni vojni. Delno so ga rekonstruirali, dodali letni oder za različne predstave, zaprti del pa namenili muzejskim zbirkam. Znotraj grajskega obzidja, v grajskem parku, je urejen Park kulturnikov. Doprsni kipi in spominske plošče so posvečene ljudem, ki so bili rojeni v Ribniški dolini ali pa so tu dolga leta delovali. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče je bila kakšna zapisana na spominskih ploščah pa sem spregledala. Našla sem pa doprsni kip partizanke in narodne heroinje Majde Šilc. Stoji osamljen v bližini zdravstvenega doma in kako stereotipno, na otroškem igrišču. 😎

Skratka, staro mestno jedro Ribnice je polno znamenitosti in zanimivosti. Od suhe robe, lončarstva do arhitekture in umetnostne zgodovine pa tudi za hrano je dobro poskrbljeno. 

Relief Franceta Prešerna na fasadi hiše, na Kolodvorski ulici v Ribnici, zgrajena na začetku 20. stoletja. Tudi relief naj bi bil iz tega časa. Danes je obnovljen.

Na drugi strani hiše je relief Prešernove muze. V stilu tiste na ljubljanskem Prešernovem trgu, samo manj razgaljena, oziroma ni razgaljena. 😊

Ribnica. Nadstropna, pet-osna hiša na Kolodvorski ulici je bila zgrajena okoli leta 1920. Ima še nekaj secesijskega okrasja. Glavno okrasje pa sta reliefa Franceta Prešerna in njegove muze. Fotografiji zgoraj

Ribnica. Hiša na Kolodvorski ulici s klasicistično fasado je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila lekarna, danes je tu glasbena šola.

Ribnica, Kolodvorska 13. Detajl dvonadstropne stavbe s polkrožnim portalom in letnico 1907. Sprva je bila tu šola za fante, pozneje pa meščanska šola

Ribniški semenj suhe robe. Košare takšne in drugačne. 😊

Ribnica, Kolodvorska 9. Freska pod strešnim napuščem je delo Franceta Miheliča, iz leta 1941. Predstavlja življenje Ribničanov in Ribničana s suho robo. V pritličju hiše je bila leta 1929. posojilnica.

Nadstropna secesijska hiša na Gorenjski cesti. Orel pod napuščem drži grbovni ščit z inicialkama AB

Vila na Gorenjski cesti 3 je danes sedež občine Ribnica

Bronasti kip bežeče matere z otrokom se imenuje 'Preplah'. Od leta 1961. stoji v manjšem parku na začetku Gorenjske ulice. Skulpturo je ustvaril slovenski kipar Lojze Dolinar, leta 1947. 

Majda Šilc (1923-1944), doprsni kip narodne herojinje, postavljen leta 1978. pri zdravstvenem domu Ribnica.

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Ribničan, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini) 

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Kurirček, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini). V rojstnem kraju še vedno živi in ustvarja.

Grb Ribnice na Dolenjskem

45. Ribniški semenj se je odvijal v nedeljo, 4. septembra 2022.

Ribnica, Škrabčev trg

Ribniški semenj, prepoznavnost Ribnice, suha roba

Spominska plošča na pročelju nekdanje šole, na Škrabčevem trgu, ki jo je med leti 1810-1812 obiskoval France Prešeren.

Ob cerkvi sv. Štefana v Ribnici stoji lesena skulptura 'Križani', delo kiparja Staneta Jarma.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Levi stranski oltar je posvečen Rožnovenski Materi božji. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa. Freska sv. Uršula, iz leta 1890. je delo slovenskega slikarja Matija Koželja

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Freska v prečni ladji, Kristus v farizejevi hiši, slikar Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Oltarna slika v glavnem oltarju, s podobo papeža Gregorja, je delo slovenskega slikarja Ivana Groharja. Nosi letnico 1901. Prezbiterij je poslikal slovenski slikar Janez Wolf (1825. Leskovec pri Krškem - 1884. Ljubljana), leta 1880. Nad glavnim oltarjem freska 'Sveta Trojica'. Pri dekorativni poslikavi prezbiterija je sodeloval tudi slovenski slikar Anton Jebačin (1850-1927 Ljubljana)

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vratca tabernaklja v prezbiteriju so bila izdelana po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Leta 1915. jih je izdelal ljubljanski pasar Ivan Kregar. Na vrhu vratc stoji Marija z detetom. V medaljonih na levi strani, sta upodobljena Jezusovo rojstvo in Jezus na križu. Na desni strani je prizor iz Zadnje večerje in Marijino kronanje. 

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Janez Wolf, freske v prezbiteriju iz leta 1880. Mojzes in evangelista, sv. Janez in sv. Luka

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vitraj in dekorativna poslikava prečne ladje, Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Spovednica in Križev pot. Leta 1872. ga je naslikal slovenski slikar Matija Koželj.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Desni stranski oltar sv. Janeza Evangelista. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa, freska nad oltarjem, sv. Frančišek Asiški, Matija Koželj, 1890.

Današnje orgle so iz leta 1874. Mrežasta ograja na koru je bila izdelana v Auerspergovi livarni na Dvoru, leta 1878.

V Ribnici je bila suha roba prvič omenjena že v 14. stoletju. V izdelavo lesenih predmetov so bili vpeti vsi člani družine, od otrok do starih staršev. Danes je malo drugače. Še vedno se izdelujejo suho robarski predmeti. V počastitev panogi, ki je prehranjevala številne družine, vsako leto, če ne pride kaj vmes (korona), organizirajo Ribniški semenj. Letos že 45-ti. 

Kamniti grajski most povezuje trg in Ribniški grad.

Grad Ribnica in grajski park. Kjer je prvotno stalo obrambno obzidje, so leta 1958. zgradili arkadno galerijo. Pod njo je letni oder, ki ga zakrivajo stojnice 45. Ribniškega semnja.

Ribnica. V grajskem parku so po načrtih arhitekta Vlasta Kopača (1913. Žiri - 2006. Ljubljana), leta 1982, uredili Park kulturnikov. Tu so kipi in spominska obeležja okoli 60 oseb, ki so se rodile v Ribnici in Ribniški dolini ali pa so tu delovale.

Ribnica, grajski park kulturnikov. Stanislav Škrabec, jezikoslovec, pisatelj, frančiškan, rojen 7. januarja 1844. v bližnji Hrovači. Umrl je 6. oktobra 1918. v Ljubljani. 

Lesena naprava za luščenje fižola

Ribniški grad stoji na ravnini, ob reki Bistrici, v starem mestnem jedru Ribnice. Zgodovina gradu sega v začetek 12. stoletja. Zgradili so ga Turjačani. Tekom stoletij se je grad spreminjal in kljuboval številnim nevšečnostim. Vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil požgan.

Bronasta skulptura 'Ribniška partizanska družina' je delo kiparja Janeza Boljke. Postavljena je bila leta 1959. pred vhodom v grad, na Gallusovem nabrežju.

Ribniški semenj. Lojtrnika s suho robo

Ribnica, Francoski most. Letnica 1830, ko naj bi končali gradnjo mostu. To je omogočil Jožef Anton Rudež (1793-1846) in prebivalci Ribnice. 

Ribnica, Francoski most iz 19. stoletja. Kamnita plošča z letnico 1665. in inicialkami barona Jurija Andreja Trillega. 

Staro mestno jedro Ribnice

Ribnica na Dolenjskem. Kamniti, nekoč petločni, danes štiriločni Francoski most je bil zgrajen okoli leta 1810. Pod njim teče reka Bistrica. 

Zanimivi ostanki secesijske hiše z vogalnim stolpom na Gorenjski 25 v Ribnici. Viden je tudi del polkrožnega kamnitega vhoda na dvorišče. Postavili so jo v dvajsetih letih 20. stoletja. Kapelica ob njej je bila iz istega obdobja. Današnja je rekonstrukcija. Od stare kapelice sta ostala kamnita stebrička na pročelju. 

Ribnica, Gorenjska 33. Nadstropna secesijska hiša je imela nekoč trgovino in gostilno. Na ulični fasadi bledi napis tedanjega lastnika 'Franc Šilc'. Hiša je iz 19. stoletja. Kasneje so jo predelali in prizidali balkon nad vhodom.

Ribnica, Gorenjska ulica z nizom pritličnih hiš z dvokapno streho in frčado. Osnova hiš je iz 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Naselje čudovitih hišk se imenuje Gorenja vas in je del Ribnice. Prva hiša, na desni, s secesijskim okrasjem in lepo obnovljena je imela nekoč gostilno. Na ulični fasadi so ohranili inicialki F.K.

Lepo ohranjena in vzdrževana modernistična vila na robu starega mestnega jedra Ribnice

Vrtnica na nekem ribniškem vrtu.

Vir: Register NKD

zupnija-ribnica.rkc.si

Stensko slikarstvo v župnijski cerkvi sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem, Ana Pucelj, 3Kronika, 2018