Iz Stare Loke v Škofjo Loko

Stara Loka je le nekaj sto metrov oddaljena od avtobusne postaje v Škofji Loki. Splača se sprehoditi skozi eno najstarejših slovenskih naselij, saj prva omemba sega v leto 973. 

V središču starega vaškega jedra je cerkev sv. Jurija. Današnja cerkev je bila posvečena leta 1865. Zgrajena je na mestu starejše predhodnice. Ima sedem oltarjev. Glavni oltar se ponaša z eno zadnjih slik slovenskega slikarja Mateja Sternena. Slika sv. Jurija je nastala leta 1948. Na glavnem oltarju so kipi apostolov pri Zadnji večerji, delo kiparja Franca Ksaverja Zajca iz leta 1867. Ob stranskih oltarjih so namestili stare nagrobne plošče loških veljakov iz 16. in 17. stoletja. Omeniti velja tudi poznogotski kip Križanega iz druge polovice 15. stoletja. Na trgu pod cerkvijo stoji razkošno poslikana kapelica Marije brezmadežne. Zgrajena je bila leta 1824. Trenutno jo obnavljajo.

Stara Loka se ponaša tudi z gradom, ki je v kar dobrem stanju, a očitno še nima pravih vsebin, da bi ga odprli za javnost. Prva omemba gradu je iz leta 1433. Čez stoletja je spreminjal svojo podobo. Tu se je zvrstilo veliko družin. Med najpomembnejše, kar se tiče umetnostne zgodovine, sta bila Edvard in Karel vitez pl. Strahl. Po njih grad imenujejo tudi Strahlov grad. Oče in sin sta začetnika velike zasebne umetniške zbirke. Predvsem Karel je bil velik zbiralec in ljubitelj umetnosti. Njegova zbirka je štela okoli šeststo slik, kipov in različnega pohištva. Ustvaril je tudi precejšnjo zbirko slovenskih ustvarjalcev. Žal je bil Karel zadnji potomec svojega rodu in tako je leta 1930 šla zbirka na javno dražbo. V oporoki je pisalo, da imajo prednost pri nakupu domače ustanove. Narodna galerija in Narodni muzej v Ljubljani sta odkupila okoli stotrideset umetniških del, nekaj tudi Etnografski muzej. Kakšna grajska galerija bi to lahko bila, če bi se vse ohranilo na enem mestu. A tako pač je, vsaj nekaj tega pa lahko vidimo v omenjenih ustanovah.

Sprehod po Stari Loki je za nas, ki obožujemo stare hiše, svojevrstno doživetje. Večina hiš je lepo obnovljena z vsemi arhitekturnimi elementi, od kamnitih portalov do okenskih okvirjev in fresk na pročeljih. Nekaj hiš na tovrstno obnovo še čaka. 

Pot nazaj do škofjeloške avtobusne postaje nas vodi mimo Aleje zaslužnih Ločanov in ene Ločanke. 😎

Starološki grad je bil zgrajen v prvi polovici 16. stoletja. Tekom stoletij je spreminjal svoj videz in zamenjal kar precej lastnikov. Zdaj je v lasti Občine Škofja Loka, ki naj bi se lotila prenove gradu.

Južna stran Starološke graščine z okroglim stolpom.

Na levi strani nad vhodnim portalom je Strahlov grb, na desni pa Demšarjev. Pod njim je nemški napis, Strahlov slogan, ki preveden v slovenščino pravi: "Ostani zvest samemu sebi."

Starološki grad

Ob robu nekdanjega grajskega parka je urejen Park Čutil. Pet razdelkov je namenjen petim čutilom. To so vid, sluh, tip, vonj in okus.  

Del nekdaj baročnega parka Starološkega gradu se je ohranil. Na visokem kamnitem podstavku stoji Marijin kip. V spodnjem delu je kamniti relief, ki prikazuje "Beg v Egipt." Ob vstopu na glavno parkovno pot stojita na visokem podstavku dva baročna kipa. Kipi so razstavljeni in situ.

Današnja cerkev sv. Jurija v Stari Loki je bila posvečena 7. oktobra 1865. Historična cerkev stoji na mestu stare romansko, gotske in tudi baročne cerkve.

Dr. Andrej Karlin slovenski duhovnik in tržaško-koprski ter levantinski škof se je rodil v Stari Loki 15. novembra 1857. Umrl je v Mariboru 5. aprila 1933. Bil je doktor cerkvenega in civilnega prava, glasbeni reformator, publicist, udejstvoval se je v šolstvu, gospodarstvu in kulturi. Doprsni kip stoji pod župnijsko cerkvijo, v novem Parku škofov. Kip je delo slovenskega akademskega kiparja Metoda Frlica. Odkrili so ga 4. oktobra 2015. (gorenjskiglas.si)

Drugi kip v Parku škofov v Stari Loki je kip Abrahama, začetnika Loškega gospostva. Avtor kipa je kipar Metod Frlic. Odkrili so ga 22. aprila 2023. Letos mineva 1050 let od prve pisne omembe Lonke, danes Škofje Loke. 

Glavni oltar župnijske cerkve sv. Jurija v Stari Loki krasi oltarna slika sv. Jurija, ena zadnjih slik slikarja in restavratorja Mateja Sternena. Nastala je leta 1948. Slike na bakru so delo Janeza Wolfa. Kipi so delo kiparja Franca Ksaverja Zajca (oče kiparja Ivana Zajca, avtorja Prešernovega spomenika v Ljubljani).

Stranski kamniti oltar Marijinega srca. Poleg glavnega oltarja ima cerkev sv. Jurija, še šest stranskih oltarjev. Dva sta lesena, štirje mali stranski oltarji, ki so arhitekturno enaki, pa so kamniti.

Orgle. Angela ob orglar je ustvaril kipar Franc Ksaver Zajec

Stranski leseni oltar Roženvenske Marije

Reliefni križev pot so pripeljali s Kočevskega. Šteje med kakovostna dela tirolskih rezbarjev.

Marks Petschocher je bil konjeniški stotnik. Na nagrobni plošči je upodobljen v viteškem oklepu s čelado v roki. V desnem kotu je družinski grb.

Dva stranska oltarja, sv. Štefana in Marije Roženvenske sta lesena 

Nagrobnik Jurija Feichtingerja. Bil je loški mestni svetnik. Umrl je v Kamniku leta 1583.

Detajl svečnikov

Najstarejši ohranjeni nagrobnik bogatega loškega meščana Volbenka Schwarza, ki se je ukvarjal s financami. Umrl je okoli leta 1520. Na nagrobni plošči sta tudi obe njegovi ženi. Ena pokojna druga pa je ob nastanku plošče še živela. 

Gabrijel Lukančič (1620 - 1683). Baročni nagrobnik iz 17. stoletja vsebuje grb v zgornjem delu in latinski napis spodaj, Gabrijel Lukančič je bil pravnik in eden izmed številnih lastnikov starološkega gradu. Kupil ga je leta 1676.

Manjši oltarček Marije Lurške.

Velik poznogotski kip Križanega nosi letnico 1480. Križani ima rahlo odprta usta. Ljudsko izročilo pravi, da je dvakrat že spregovoril, enkrat pa še bo. 😎

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Kip vojaka in medaljon z Marijo je izdelal kipar Božo Pengov. Odkrili so ga leta 1930.

Sanjsko lepa, obnovljena hiša v Stari Loki. Nadstropna, sedem-osna hiša je bila zgrajena leta 1825. Leta 1901 jo je tedanji lastnik temeljito obnovil.

Prvotna freska v baročnem kamnitem okvirju je iz leta 1883. Leta 1990 jo je obnovil slikar Lojze Čemažar. Spodnji del freske prikazuje pogreb. Tu so se ustavljali pogrebci in čakali na duhovnika.

Kmečki dvorec v Stari Loki. Osnova te čudovite zgradbe je v 16. stoletju. Spadala je pod cerkveno posest. Od leta 1789 je domačija v zasebni lasti. Sprva je bila hiša pritlična, okoli leta 1825 so ji dodali še nadstropje. V pritličju so lepo ohranjena mala baročna okenca s kamnitimi okvirji iz 18. stoletja.  

Ohranjeno pročelje hiše iz 16. stoletja.

Ohranjen renesančni portal iz 16. stoletja.

Kužno kamnito znamenje na koncu Stare Loke.

Vaško jedro Stare Loke z votivno Marijino kapelico, ki jo trenutno obnavljajo. Zgrajena je bila leta 1824 v spomin na številne požare, ki so v preteklosti tu divjali. Kapela je bogato poslikana. 

Freska na zunanji strani Marijine kapelice v Stari Loki.

Staro vaško jedro Stare Loke je kraj za druženje in številne prireditve.

Skozi Staro Loko teče potok Moškrinska grapa ali Planica

Renesančni portal s častitljivo letnico 1592 in imenom Hans Hos. Šlo naj bi za protestanta Janža Kosa.

Kamniti vodnjak s stojalom za vedro.

Nadstropna hiša z arkadnim hodnikom v pritličju in in arkadnim hodnikom v nadstropju, ki so ga kasneje zasteklili. Ta del so uporabljali za beljenje, likanje in sušenje platna. Zasnova hiše sega v začetek 19. stoletja. Prvotno je bila hiša pritlično gospodarsko poslopje. Leta 1825 so dodali še nadstropje.

Hiša na začetku Stare Loke je bila prvotno enonadstropna. Zgradili so jo leta 1825. Na kamnitem portalu je letnica 1865 in začetnici J D. Jožef Dolenc, gostilničar in trgovec, je dal hiši današnjo podobo. Vogal v pritličju ima dve poslikani niši, toda poslikavi sta že precej zbledeli. 

Ivan Grohar, slovenski slikar, impresionist, rojen v Spodnji Sorici, 15. junija 1867. Umrl je v Ljubljani, 19. aprila 1911. Je še kdo, ki ne pozna njegove znamenite slike Sejalec, ki je nastala leta 1907. Spomenik je izdelal loški slikar in kipar Tone Logonder (1932-1987). 

Detajl spomenika padlim v prvi svetovni vojni v Škofji Loki. Doprsni kip žalujoče slovenske matere je izdelal kipar Ivan Jurkovič (Ljubljana 1893 - 1934) leta 1928. Njegovo delo je tudi celopostavni kip Ivana Cankarja na Vrhniki.

Lovrenc Košir (1804-1879) je bil pobudnik poštne znamke. Konec leta 1835 je na Dunaj poslal svoj predlog, ki so ga zavrnili. Tako je leta 1840 prvo poštno znamko izdala angleška pošta. 

Slikar Anton Ažbe (30. maj 1862, Dolenčice pri Javorjah blizu Škofje Loke - 6. avgust 1905, Munchen) je bil tudi odličen likovni pedagog. V njegovi slikarski šoli v Munchnu, ki jo je imel med leti 1898 do 1901, so se izobraževali tudi slovenski impresionisti, Matej Sternen, Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar. Med njegovimi učenci je bil tudi znameniti ruski modernist Vasilij Kandinski. Ažbe se je učil slikarstva pri Janezu Wolfu. Njegova najbolj znana slika je "Zamorka", ki jo hrani Narodna galerija v Ljubljani. Zanimiv kip Ažbetova glava na slikarski paleti je bil postavljen leta 2005 na Aleji znamenitih Ločanov v Škofji Loki.

Aleja znamenitih Ločanov je končno dobila tudi znamenito Ločanko. Zdravnica Marija Bračko (12. september 1914, Češnjica - 8. avgust 2004, Škofja Loka). Na njeno pobudo so leta 1946 začeli v Škofji Loki zidati zdravstveni dom. Postala je prva direktorica doma in na tem mestu delovala vse do leta 1961. Izjemna zdravnica je postavila temelje organiziranemu zdravstvu v Škofji Loki. Njen spomenik na Aleji znamenitih Ločank in Ločanov so odkrili 23. januarja 2020. Tudi tega je izdelal kipar Metod Frlic (20. december 1965, Suša, Občina Gorenja vas-Poljane)

Botanik dr. Fran Jesenko se je rodil v Škofji Loki, 14. marca 1875. Umrl je v Ljubljani, 14. julija 1932. 

Razkošni Dvokrpi ginko ali Ginko Biloba, ki raste v manjšem parku, nekdanjem šolskem parku, nasproti avtobusne postaje v Škofji Loki, so posadili leta 1958. Pod njim sta Agata Schwarzkobler in Jurij Kalan. Loški slikar in kipar Tone Logondra (14. 2. 1932 Pevno pri Škofji Loki - 19. 9. 1987 umrl v prometni nesreči na avstrijskem Koroškem) je upodobil Jurijevo reševanje Agate iz reke Sore, kar je opisal pisatelj Ivan Tavčar v svojem zadnjem delu Visoška kronika. 

Cerkev sv. Jakoba v Škofji Loki. Čudovita cerkev iz 15. stoletja. Sredi 20. stoletja so cerkev obogatili z lučmi, ki so jih izdelali po načrtih Jožeta Plečnika.

Sotočje Poljanske in Selške Sore.

Selška Sora

Nekoč znamenita tovarna klobukov Šešir Škofja Loka. Delovala je od leta 1921 do 2016. 

Podobno:

Škofja Loka, srednjeveško staro mestno jedro

Vir:

Knjiga hiš v Škofji Loki III, Stara Loka in njene hiše, France Štukl, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996

Aleja znamenitih Ločanov, Vodnik po aleji znamenitih Ločanov, Muzejsko društvo Škofja Loka, Stara Loka, 2013 (oba vira sta dostopna na spletni strani dlib.si)

Register NKD

Franc Jelovšek in barok na Skaručni

Skaručna je manjše, razpotegnjeno naselje v občini Vodice. Leži med cesto Šmartno pod Šmarno goro - Vodice in potokom Poljšek. Na drugi strani ceste so širna polja in travniki. Vse to lepo uokvirijo Kamniške Alpe. Iz Ljubljane se na Skaručno lahko zapeljemo z avtobusom številka 60.

Majhna Skaručna ima veliko znamenitost. Baročno cerkev sv. Lucije, ki jo je konec 18. stoletja posvetil ljubljanski škof Ernest Amadej grof Attems. Cerkev se ponaša s čudovitimi freskami, ki jih je leta 1748. ustvaril slovenski baročni slikar iz Mengša, Franc Jelovšek. Na kupoli prezbiterija lahko spremljamo zgodbo zmagoslavja sv. Lucije. Kupola osmerokotne ladje pa govori zgodbo mučeništva sv. Lucije.

Velikonočni potres leta 1895. je cerkev in freske močno poškodoval. Freske v prezbiteriju sta popravila brata, slikarja Alojzij in Pavel Šubic, v ladji pa Matej Sternen.

Če v Googlov iskalnik vnesemo Skaručna, se na prvih mestih izpiše gostilna Skaručna. Če je res tako dobra, kot pravijo, ne vem. Ob mojem obisku je bila zaprta. Pa kdaj drugič. Vsekakor je bil obisk mirne z naravo obdane vasice in lepo ohranjeno sakralno dediščino, navdihujoč in odličen za sproščen sprehod.

Skaručna. Na začetku vasi je kamnito kužno znamenje s konca 17. stoletja.

Skaručna. Polja, kozolci in gozd. Tudi Kamniške Alpe so čudovite.

Skaručna, staro vaško jedro. Leži ob cesti Šmartno pod Šmarno goro - Vodice.

Skaručna. Iz hiše na zgornji fotografiji, na desni strani ceste.

Skaručna. Znana gostilna, ki si je nadela ime kraja in Klub gurmanov Skaručna.

Ob gostilni Skaručna majhna etnološka zbirka na prostem.

Skaručna

Skaručna. Kronice ali pomladanski veliki zvonček.

Skaručna. Pritlična, obcestna hiša s frčado in dvokapno streho iz sredine 19. stoletja.

Skaručna. Obnovljeno znamenje s štirikapno streho ob romarski poti do cerkve sv. Lucije

Skaručna. Baročna cerkev sv. Lucije, župnišče in mežnarija. V župnišču je do leta 1903 domovala Ljudska šola. Takrat je bila stavba še pritlična.

Skaručna. Zunanjost cerkve sv. Lucije krasi freska velikanka s podobo sv. Krištofa. Leta 1890. jo je naslikal slovenski slikar Matija Koželj. Rodil se je 7. februarja 1842. v vasici Vesca blizu Skaručne.

Skaručna. Nekdanja mežnarija in vodnjak

Skaručna. Staro znamenje in novi vrtec

Skaručna. Cerkev sv. Lucije, kot jo vidimo danes, je iz leta 1745. Načrt za novo in večjo cerkev je izdelal stavbenik in arhitekt Candido Zulliani. Rojen 4. januarja 1712. v Trstu. Umrl je v Ljubljani, 24. maja 1769.

Potok Poljšak izvira na Skaručni. V sosednji vasi Povodje se združi s potokom Dobrava. Med Šmarno goro in Rašico se izlijeta v potok Gameljščica. Ta se nedaleč stran izlije v reko Savo.

Skaručna. Raca mlakarica uživa ob potoku Poljšak.

Skaručna. Čas žafranov.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Enoladijska cerkev z osmerokotno ladjo in kvadratnim prezbiterijem.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Leta 1748 je cerkev poslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Leta 1895. je potres poškodoval cerkev, kot tudi kipe in freske. Freske na oboku prezbiterija, ki prikazujejo zmagoslavje sv. Lucije, sta popravila slikarja Alojzij in Pavel Šubic.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Stranski baročni oltar sv. Mihaela

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Obok osmerokotne ladje je baročni slikar Franc Jelovšek, poslikal s prizori mučeništva sv. Lucije. Ti so oštevilčeni in opremljeni z nemškimi verzi.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Veliki baročni oltar je iz leta 1749. Posvečen je sv. Luciji. Ob njej so sv. Agata, sv. Uršula, sv. Neža in sv. Apolonija, mučenke iz začetka krščanstva. Vrh oltarja krasi Marijino kronanje,

Skaručna, cerkev sv. Lucije

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Franc Jelovšek (4. oktober 1700. Mengeš - 31. maj 1764. Ljubljana)

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Orgle

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Sv. Lucijo skušajo zažgati 😢

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Stranski baročni oltar sv. Jožefa z družino

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Rokokojska prižnica z reliefom Jezusa in Samarijanke je nastala v drugi polovici 18. stoletja.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Križani v spomin na sv. misijon iz leta 1961.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Marijino kronanje, na vrhu velikega oltarja in čudovita baročna freska Franca Jelovška posvečena zmagoslavju sv. Lucije.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Zgodba o življenju in smrti sv. Lucije, ki se je rodila na Siciliji.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Obok ladje, baročni slikar iz Mengša Franc Jelovšek in baročna freska Mučeništvo sv. Lucije. Sv. Lucija je živela v času cesarja Dioklecijana, na Siciliji. Legenda pravi, da si je iztaknila oči, da bi tako odgnala snubca, saj se ni želela poročiti, temveč ohraniti vero in devištvo. Sv. Lucija je zavetnica slepih in slabovidnih. 

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Manjši oltar posvečen sv. Mariji Kraljici.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Votivna podoba sv. Lucije. Najstarejša ohranjena tabelna slika slikarja Matije Koželja. Ustvaril jo je po baročni podobici iz druge polovice 18. stoletja. 

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Križev pot je naslikal Josip Marsche, na Češkem. Domači baročni slikarji niso bili navdušeni nad uvoženimi slikami.

Skaručna, nasvidenje 😊

Vir:

zupnija-vodice.rkc.si/skarucna

Dediščina ljudi in krajev, Zbornik občine Vodice, 2020

Register NKD

Wikipedia