Franc Jelovšek in barok na Skaručni

Skaručna je manjše, razpotegnjeno naselje v občini Vodice. Leži med cesto Šmartno pod Šmarno goro - Vodice in potokom Poljšek. Na drugi strani ceste so širna polja in travniki. Vse to lepo uokvirijo Kamniške Alpe. Iz Ljubljane se na Skaručno lahko zapeljemo z avtobusom številka 60.

Majhna Skaručna ima veliko znamenitost. Baročno cerkev sv. Lucije, ki jo je konec 18. stoletja posvetil ljubljanski škof Ernest Amadej grof Attems. Cerkev se ponaša s čudovitimi freskami, ki jih je leta 1748. ustvaril slovenski baročni slikar iz Mengša, Franc Jelovšek. Na kupoli prezbiterija lahko spremljamo zgodbo zmagoslavja sv. Lucije. Kupola osmerokotne ladje pa govori zgodbo mučeništva sv. Lucije.

Velikonočni potres leta 1895. je cerkev in freske močno poškodoval. Freske v prezbiteriju sta popravila brata, slikarja Alojzij in Pavel Šubic, v ladji pa Matej Sternen.

Če v Googlov iskalnik vnesemo Skaručna, se na prvih mestih izpiše gostilna Skaručna. Če je res tako dobra, kot pravijo, ne vem. Ob mojem obisku je bila zaprta. Pa kdaj drugič. Vsekakor je bil obisk mirne z naravo obdane vasice in lepo ohranjeno sakralno dediščino, navdihujoč in odličen za sproščen sprehod.

Skaručna. Na začetku vasi je kamnito kužno znamenje s konca 17. stoletja.

Skaručna. Polja, kozolci in gozd. Tudi Kamniške Alpe so čudovite.

Skaručna, staro vaško jedro. Leži ob cesti Šmartno pod Šmarno goro - Vodice.

Skaručna. Iz hiše na zgornji fotografiji, na desni strani ceste.

Skaručna. Znana gostilna, ki si je nadela ime kraja in Klub gurmanov Skaručna.

Ob gostilni Skaručna majhna etnološka zbirka na prostem.

Skaručna

Skaručna. Kronice ali pomladanski veliki zvonček.

Skaručna. Pritlična, obcestna hiša s frčado in dvokapno streho iz sredine 19. stoletja.

Skaručna. Obnovljeno znamenje s štirikapno streho ob romarski poti do cerkve sv. Lucije

Skaručna. Baročna cerkev sv. Lucije, župnišče in mežnarija. V župnišču je do leta 1903 domovala Ljudska šola. Takrat je bila stavba še pritlična.

Skaručna. Zunanjost cerkve sv. Lucije krasi freska velikanka s podobo sv. Krištofa. Leta 1890. jo je naslikal slovenski slikar Matija Koželj. Rodil se je 7. februarja 1842. v vasici Vesca blizu Skaručne.

Skaručna. Nekdanja mežnarija in vodnjak

Skaručna. Staro znamenje in novi vrtec

Skaručna. Cerkev sv. Lucije, kot jo vidimo danes, je iz leta 1745. Načrt za novo in večjo cerkev je izdelal stavbenik in arhitekt Candido Zulliani. Rojen 4. januarja 1712. v Trstu. Umrl je v Ljubljani, 24. maja 1769.

Potok Poljšak izvira na Skaručni. V sosednji vasi Povodje se združi s potokom Dobrava. Med Šmarno goro in Rašico se izlijeta v potok Gameljščica. Ta se nedaleč stran izlije v reko Savo.

Skaručna. Raca mlakarica uživa ob potoku Poljšak.

Skaručna. Čas žafranov.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Enoladijska cerkev z osmerokotno ladjo in kvadratnim prezbiterijem.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Leta 1748 je cerkev poslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Leta 1895. je potres poškodoval cerkev, kot tudi kipe in freske. Freske na oboku prezbiterija, ki prikazujejo zmagoslavje sv. Lucije, sta popravila slikarja Alojzij in Pavel Šubic.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Stranski baročni oltar sv. Mihaela

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Obok osmerokotne ladje je baročni slikar Franc Jelovšek, poslikal s prizori mučeništva sv. Lucije. Ti so oštevilčeni in opremljeni z nemškimi verzi.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Veliki baročni oltar je iz leta 1749. Posvečen je sv. Luciji. Ob njej so sv. Agata, sv. Uršula, sv. Neža in sv. Apolonija, mučenke iz začetka krščanstva. Vrh oltarja krasi Marijino kronanje,

Skaručna, cerkev sv. Lucije

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Franc Jelovšek (4. oktober 1700. Mengeš - 31. maj 1764. Ljubljana)

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Orgle

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Sv. Lucijo skušajo zažgati 😢

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Stranski baročni oltar sv. Jožefa z družino

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Rokokojska prižnica z reliefom Jezusa in Samarijanke je nastala v drugi polovici 18. stoletja.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Križani v spomin na sv. misijon iz leta 1961.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Marijino kronanje, na vrhu velikega oltarja in čudovita baročna freska Franca Jelovška posvečena zmagoslavju sv. Lucije.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Zgodba o življenju in smrti sv. Lucije, ki se je rodila na Siciliji.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Obok ladje, baročni slikar iz Mengša Franc Jelovšek in baročna freska Mučeništvo sv. Lucije. Sv. Lucija je živela v času cesarja Dioklecijana, na Siciliji. Legenda pravi, da si je iztaknila oči, da bi tako odgnala snubca, saj se ni želela poročiti, temveč ohraniti vero in devištvo. Sv. Lucija je zavetnica slepih in slabovidnih. 

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Manjši oltar posvečen sv. Mariji Kraljici.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Votivna podoba sv. Lucije. Najstarejša ohranjena tabelna slika slikarja Matije Koželja. Ustvaril jo je po baročni podobici iz druge polovice 18. stoletja. 

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Križev pot je naslikal Josip Marsche, na Češkem. Domači baročni slikarji niso bili navdušeni nad uvoženimi slikami.

Skaručna, nasvidenje 😊

Vir:

zupnija-vodice.rkc.si/skarucna

Dediščina ljudi in krajev, Zbornik občine Vodice, 2020

Register NKD

Wikipedia

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Romarska cerkev sv. Križa stoji na 733 metrov visoki Oljski Gori. Pobudnik za gradnjo svetišča je bil malteški viteški red iz Polzele. Enoladijsko baročno cerkev z dvema 38 metrov visokima zvonikoma so gradili od leta 1754 do 1773. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer.
Cerkev sv. Križa ima čudovit in nenavaden glavni oltar. Pred rokokojsko mrežno steno je, celjski baročni kipar Ferdinand Gallo, postavil Zadnjo večerjo s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. Prezbiterij je, v drugi polovici 19. stoletja, bogato poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, ki se je naselil v bližino Slovenskih Konjic, kjer je tudi umrl.
Pomembna je tudi slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta, Jezus v vrtu Getsemani, iz leta 1765. Slika je sprva krasila glavni oltar, danes pa stoji samostojno v manjšem oltarčku. Po Bergantovi sliki je Gora Oljka dobila svoje novo ime. Od 13. stoletja naprej se je omenjala kot Križna gora.
Pod cerkvijo sv. Križa se nahaja zanimivo podzemno svetišče z Božjim grobom in stranskimi oltarji. Vanj vodita dva vhoda z enako dolgima hodnikoma. Romarji so vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Zanimiv je tudi obokan strop podzemnega svetišča. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz bližnje jame Pekel.
Danes Goro Oljko, poleg romarjev, obiskujejo pohodniki, planinci, izletniki in kolesarji. Nekdanjo mežnarijo so spremenili v Planinski dom z restavracijo, ki nudi domačo hrano, tako da je obisk svetišča blagodejen za dušo in telo 😎

Gora Oljka in dvojno romarsko svetišče. Baročna cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma je bila grajena med leti 1754. do 1773. Načrt za cerkev je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer (okoli 1704-1762. Letnica rojstva se v različnih virih razlikuje. Arhitekt se je rodil in umrl v Mariboru). Pod cerkvijo se nahaja podzemno svetišče, velikosti 8 x 8 m

Glavni oltar romarske, baročne cerkve sv. Križa na Oljski gori je ustvaril celjski baročni kipar Ferdinand Gallo (1709-1788). Pred rokokojsko steno je kipar postavil kipe Jezusa in apostolov pri Zadnji večerji. Kipi so v naravni velikosti. Umetnina je bila ustvarjena okoli leta 1760. Na vrhu oltarja je razpelo in kip Žalostne Matere Božje. Ob njej sta sv. Neža in sv. Jošt. 

Detajl glavnega oltarja v cerkvi sv. Križa. Zadnja večerja s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. 

Slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta je sprva krasila glavni oltar v prezbiteriju. Danes je slika v cerkveni ladji, umeščena v manjši oltar, ob stranskem oltarju sv. Janeza Nepomuka. Slika predstavlja Kristusa v vrtu Getsemani. Nastala je okoli leta 1765, ko je Fortunat Bergant ustvarjal v Savinjski dolini. Getsemani je vrt ob vznožju Oljske Gore v Jeruzalemu. Po sliki je nekdaj Križna gora preimenovana v Oljska Gora.

Poslikan strop prezbiterija. Ta je bogato poslikan. V drugi polovici 19. stoletja je prezbiterij poslikal furlanski slikar in freskant Tomaž Fantoni (1822-1892). Freska na stropu predstavlja Vstajenje k poslednji sodbi.

Ob glavnem oltarju, je Tomaž Fantoni naslikal na vsaki strani po dve freski. Na njih je upodobil legendo o sv. Križu. 

Tomaž Fantoni, Legenda o bronasti kači.

Baročna korna ograja

Baročna prižnica iz leta 1862. Na ograji so kipi evangelistov in cerkvenih učiteljev.

Baročna cerkev sv. Križa je enoladijska cerkev z glavnim oltarjem in dvema stranskima oltarjema. Prezbiterij je bogato poslikan, za razliko od ladje, ki nima poslikav.

Stranski oltar Marije Rožnovenske. Oltar je lesen. Oltarna slika je delo Tomaža Fantonija. Ob Mariji sta kipa sv. Ane (Marijina mati) in sv. Rozalije (zavetnica pred kugo)

Fantonijeva oltarna slika Marije Rožnovenske 

Tudi drugi stranski oltar je izdelan iz lesa. Posvečen je sv. Janezu Nepomuku. Na oltarni sliki ga je upodobil Tomaž Fantoni. Slikar rojen v Furlaniji, se je po letu 1875. preselil v okolico Slovenskih Konjic, ker je veliko delal v tem delu Štajerske. 

Fantonijeva oltarna slika s podobo sv. Janeza Nepomuka. Leta 1393. ga je kralj Venčeslav dal mučiti, ker ni hotel izdati spovedi kraljice. Po mučenju so ga vrgli v reko Vltavo. Njegov kip velikokrat najdemo na mostovih. Janez Nepomuk je zavetnik mostov in splavarjev.

Sv. Janez Krstnik, zavetnik malteškega viteškega reda, ki so bili pobudniki za gradnjo svetišča sv. Križa na Gori Oljki.

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Lurški Materi Božji

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Srcu Jezusovemu. 

Podzemno svetišče na Gori Oljki. Vanj vodita dva vhoda in dva enako dolga hodnika. Romarji so vanj vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Svetišče ima zanimiv obokan strop. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz jame Pekel. 

Zazidano okno cerkve sv. Križa na Oljski Gori

Konj Tonko zelo rad prihaja na Goro Oljko. Najbolj mu je všeč sočna trava, ki raste ob svetišču. Po dobri paši rad počiva v senci in se nastavlja fotografom pa tudi čohanja se ne brani. 💚


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Velenje, staro in novo mestno jedro 

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Vir: voden ogled
zloženka Gora Oljka
Gora Oljka, Janko Germadnik in Rolanda Fugger Germadnik, Popco Velenje, 2005