Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Romarska cerkev sv. Križa stoji na 733 metrov visoki Oljski Gori. Pobudnik za gradnjo svetišča je bil malteški viteški red iz Polzele. Enoladijsko baročno cerkev z dvema 38 metrov visokima zvonikoma so gradili od leta 1754 do 1773. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer.
Cerkev sv. Križa ima čudovit in nenavaden glavni oltar. Pred rokokojsko mrežno steno je, celjski baročni kipar Ferdinand Gallo, postavil Zadnjo večerjo s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. Prezbiterij je, v drugi polovici 19. stoletja, bogato poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, ki se je naselil v bližino Slovenskih Konjic, kjer je tudi umrl.
Pomembna je tudi slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta, Jezus v vrtu Getsemani, iz leta 1765. Slika je sprva krasila glavni oltar, danes pa stoji samostojno v manjšem oltarčku. Po Bergantovi sliki je Gora Oljka dobila svoje novo ime. Od 13. stoletja naprej se je omenjala kot Križna gora.
Pod cerkvijo sv. Križa se nahaja zanimivo podzemno svetišče z Božjim grobom in stranskimi oltarji. Vanj vodita dva vhoda z enako dolgima hodnikoma. Romarji so vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Zanimiv je tudi obokan strop podzemnega svetišča. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz bližnje jame Pekel.
Danes Goro Oljko, poleg romarjev, obiskujejo pohodniki, planinci, izletniki in kolesarji. Nekdanjo mežnarijo so spremenili v Planinski dom z restavracijo, ki nudi domačo hrano, tako da je obisk svetišča blagodejen za dušo in telo 😎

Gora Oljka in dvojno romarsko svetišče. Baročna cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma je bila grajena med leti 1754. do 1773. Načrt za cerkev je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer (okoli 1704-1762. Letnica rojstva se v različnih virih razlikuje. Arhitekt se je rodil in umrl v Mariboru). Pod cerkvijo se nahaja podzemno svetišče, velikosti 8 x 8 m

Glavni oltar romarske, baročne cerkve sv. Križa na Oljski gori je ustvaril celjski baročni kipar Ferdinand Gallo (1709-1788). Pred rokokojsko steno je kipar postavil kipe Jezusa in apostolov pri Zadnji večerji. Kipi so v naravni velikosti. Umetnina je bila ustvarjena okoli leta 1760. Na vrhu oltarja je razpelo in kip Žalostne Matere Božje. Ob njej sta sv. Neža in sv. Jošt. 

Detajl glavnega oltarja v cerkvi sv. Križa. Zadnja večerja s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. 

Slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta je sprva krasila glavni oltar v prezbiteriju. Danes je slika v cerkveni ladji, umeščena v manjši oltar, ob stranskem oltarju sv. Janeza Nepomuka. Slika predstavlja Kristusa v vrtu Getsemani. Nastala je okoli leta 1765, ko je Fortunat Bergant ustvarjal v Savinjski dolini. Getsemani je vrt ob vznožju Oljske Gore v Jeruzalemu. Po sliki je nekdaj Križna gora preimenovana v Oljska Gora.

Poslikan strop prezbiterija. Ta je bogato poslikan. V drugi polovici 19. stoletja je prezbiterij poslikal furlanski slikar in freskant Tomaž Fantoni (1822-1892). Freska na stropu predstavlja Vstajenje k poslednji sodbi.

Ob glavnem oltarju, je Tomaž Fantoni naslikal na vsaki strani po dve freski. Na njih je upodobil legendo o sv. Križu. 

Tomaž Fantoni, Legenda o bronasti kači.

Baročna korna ograja

Baročna prižnica iz leta 1862. Na ograji so kipi evangelistov in cerkvenih učiteljev.

Baročna cerkev sv. Križa je enoladijska cerkev z glavnim oltarjem in dvema stranskima oltarjema. Prezbiterij je bogato poslikan, za razliko od ladje, ki nima poslikav.

Stranski oltar Marije Rožnovenske. Oltar je lesen. Oltarna slika je delo Tomaža Fantonija. Ob Mariji sta kipa sv. Ane (Marijina mati) in sv. Rozalije (zavetnica pred kugo)

Fantonijeva oltarna slika Marije Rožnovenske 

Tudi drugi stranski oltar je izdelan iz lesa. Posvečen je sv. Janezu Nepomuku. Na oltarni sliki ga je upodobil Tomaž Fantoni. Slikar rojen v Furlaniji, se je po letu 1875. preselil v okolico Slovenskih Konjic, ker je veliko delal v tem delu Štajerske. 

Fantonijeva oltarna slika s podobo sv. Janeza Nepomuka. Leta 1393. ga je kralj Venčeslav dal mučiti, ker ni hotel izdati spovedi kraljice. Po mučenju so ga vrgli v reko Vltavo. Njegov kip velikokrat najdemo na mostovih. Janez Nepomuk je zavetnik mostov in splavarjev.

Sv. Janez Krstnik, zavetnik malteškega viteškega reda, ki so bili pobudniki za gradnjo svetišča sv. Križa na Gori Oljki.

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Lurški Materi Božji

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Srcu Jezusovemu. 

Podzemno svetišče na Gori Oljki. Vanj vodita dva vhoda in dva enako dolga hodnika. Romarji so vanj vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Svetišče ima zanimiv obokan strop. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz jame Pekel. 

Zazidano okno cerkve sv. Križa na Oljski Gori

Konj Tonko zelo rad prihaja na Goro Oljko. Najbolj mu je všeč sočna trava, ki raste ob svetišču. Po dobri paši rad počiva v senci in se nastavlja fotografom pa tudi čohanja se ne brani. 💚


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Velenje, staro in novo mestno jedro 

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Vir: voden ogled
zloženka Gora Oljka
Gora Oljka, Janko Germadnik in Rolanda Fugger Germadnik, Popco Velenje, 2005

Šmarje pri Jelšah

Šmarje pri Jelšah je slikovit trg na Štajerskem. Naselje je upravno in kulturno središče istoimenske občine. V središču starega trškega jedra stoji Kulturni dom, ki bo drugo leto praznoval 40-letnico. Gledališke in kino predstave, knjižnica, razstave, Festival amaterskega filma, druženje. Za vso to dušno kulturno hrano skrbi ekipa duhovitih in srčnih ljudi, ki dela z veliko ljubeznijo do kulture in ljudi. Tako do nastopajočih kot do obiskovalcev. Preverjeno 😊
V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1236. Župnijska cerkev in trške hiše so zgrajene na okamnelih jelšah. Od tod naj bi izviralo ime kraja, Šmarje pri Jelšah. Do konca leta 1994. je bil kraj središče večje občine kot je danes. Sem je spadala tudi Rogaška Slatina pa tudi Kozje, ki je v središču Kozjanskega parka.
Največja znamenitost kraja je baročna cerkev sv. Roka in kalvarija z baročnimi kapelami. Tudi župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v isti črti s cerkvijo sv. Roka, je bogata z baročno opremo in vredna ogleda. Skratka, barok se v Šmarju pri Jelšah odlično počuti. Njemu v čast so posvetili tudi Muzej baroka, kjer so razstavljeni baročni, leseni kipi, ki so krasili kapele na kalvariji.
Foto zgodba o delčku znamenitosti, ki jih ponuja Šmarje pri Jelšah

Pogled na staro trško jedro, Šmarje pri Jelšah. Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, župnišče, Muzej baroka ...

Največja znamenitost Šmarij pri Jelšah je štirinajst baročnih kapel kalvarije in baročna, romarska cerkev sv. Roka. Gratis kulturno-umetniško-meditativni fitnes 😊

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja stoji nasproti sv. Roka. Obe cerkvi sta romarski, tako imajo 15. in 16. avgusta, dvojno romanje.

Kulturni dom Kino Šmarje pri Jelšah prireja Festival amaterskega in neodvisnega filma. Letos je prvo nagrado strokovne žirije dobila Lina Eržen za kratki film "Mine dan, začne se jutro". Nagrado sta podelila slovenski pisatelj in režiser Vinko Moderndorfer ter direktor Kulturnega doma gospod Jože Čakš. Čestitke 😍

Pravljično poslikana stena v Kulturnem domu. Ilustratorka Ančka Gošnik in motiv iz pravljice "Tri botre lisičice"

Kulturni dom Šmarje pri Jelšah so zgradili leta 1978. V letu 2013. so ga temeljito obnovili in dogradili. V njem so knjižnica, kino, gledališče, Kulturnica. Prirejajo različne razstave in srečanja, v zadnjem času tudi Festival amaterskega filma. Kulturni dom je zelo dobro obiskan. Je kulturna hrana in duša občine, ki ga vodijo srčni ljudje.

Filmski projektor iz druge polovice 20. stoletja.

Pranger pred Kulturnim domom na Aškerčevem trgu. Sodoben in malce hudomušen pranger so postavili leta 1995. v času prvega trienala satire in humorja. Na njem so izklesane zapovedi, ki jih velja prebrati in se po njih tudi ravnati 😎 Trg je poimenovan po pesniku in duhovniku Antonu Aškercu, ki je bil med leti 1883. do 1889, kaplan v šmarski župniji.

Vhod v župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, ki se prvič omenja leta 1236. Za baročno opremo, ki se je ohranila, je večinoma zaslužen šmarski župnik Janez Jurešič. Tu je deloval med leti 1700. do 1737.  

Kamniti portal in stopnišče šmarskega župnišča

Mogočna, nadstropna stavba šmarskega župnišča je bila zgrajena konec 18. stoletja.

Kamniti, dvojni vodnjak v parku ob župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja.

Zanimiva, pritlična, podolgovata hiša z velikimi okni in vhodi s polkni ter z dvojnim stopniščem, je bila nekoč skladišče. Zgradba je bila zgrajena konec 19. stoletja. Danes so v njej lokali.

Hiša Franca Skaze (1838-1892) na Celjski ulici v Šmarju pri Jelšah. Franc Skaza je bil veleposestnik in narodni buditelj. Bil je soustanovitelj prve slovenske tiskarne v Mariboru kjer so tiskali časopis Slovenski narod. Ustanovil je šmarsko čitalnico, bil je prvi šolski nadzornik in skupaj z Antonom Aškercem dosegel, da se je v šoli poučevalo v slovenskem jeziku, skratka bil je zaveden Slovenec. Njegova hiša z bogato klesano zunanjščino, je bila zbirališče slovenskih rodoljubov. Franc Skaza se je rodil, delal in umrl v Šmarju. Na tamkajšnjem pokopališču je tudi pokopan

Bogastvo šmarske družine Skaza je bilo vidno tudi na hiši, ki so jo postavili v drugi polovici 19. stoletja. Bogato kamnoseško okrasje obdaja okna in vrata. Upam, da to lepoto obnovijo, kajti zob časa jo rahlo načenja 

Šmarje pri Jelšah, staro trško jedro


Povezano:

Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Vir: zloženka Šmarje pri Jelšah, 2008

zupnija.smarje.com

Register NKD, wikipedia

Crngrob in cerkev Marijinega oznanjenja

Crngrob je razložena vasica, v bližini Škofje Loke, na Gorenjskem. Na majhni vzpetini, nad vasjo, je pravi kulturno, umetniški in zgodovinski spomenik, državnega pomena. To je cerkev Marijinega oznanjenja, s čudovitimi zlatimi oltarji in srednjeveškimi freskami, ki jih najdemo tudi na pročelju cerkve. Romarska cerkev Marijinega oznanjenja je nastajala in spreminjala svojo podobo od konca 13. stoletja pa vse do sredine 19. stoletja. Sprva enoladijska cerkev, se je tekom stoletij, razširila v troladijsko.
Iz nizkega in temnega ladijskega dela cerkve, vstopimo skozi slavolok, v visok in svetel prezbiterij. Dvoranski prezbiterij, je prav gotovo eden lepših, če ne celo najlepši, pri nas. Krasi ga ogromen zlati oltar, ki je posvečen Mariji, na njem pa je okoli sto različnih kipov in kipcev. Tudi zvezdasto obokan in poslikan strop, jemlje dih, prav tako pa tudi kor z orglami, ki so bogato baročno okrašene.
Do cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, vodi tudi danes romarska pot, ki se prične v Škofji Loki. Danes je to tematska peš pot, ki se imenuje Peš v Crngrob. Na poti so številne stare kapelice in znamenja. (zloženka, Peš v Crngrob)

Crngrob je vasica v občini Škofja Loka. 

Mali kozolec. Slikovita pot, na vrh manjše vzpetine, kjer stoji umetnostni spomenik, z veliko začetnico. Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu, s čokatim zvonikom, ki ga pokriva čebulasta streha

Baročna freska, sv. Krištofa, z Jezusom na rami, na cerkvenem zvoniku, je iz 19. stoletja

Gotsko okno in poslikan rob cerkvenega pročelja.

Kamniti, okrogli vodnjak z lesenim kolesom in pokrit s stožčasto streho, je iz 19. stoletja. Stoji pred cerkvijo Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Dobro ohranjene srednjeveške freske, krasijo zunanjo fasado. Freske so iz sredine 14. stoletja in predstavljajo Kristusov pasijon. 

Freska trpečega Kristusa, okoli njega pa so naslikane stvari, ki jih ob nedeljah, na gospodov dan, ne smeš početi, kajti v nasprotnem, si v hudem grehu. Nastala je v drugi polovici 15. stoletja. Freska se imenuje "Sveta Nedelja" naslikal pa naj bi jo, slikar Janez Ljubljanski.

Gotski kamniti portal

Zanimive konzolne obrazne maske

Eden od šestih stranskih oltarjev in najstarejši med njimi, v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu, je posvečen sv. Ahacu

"Zlati oltar" v srednji ladji s kipoma sv. Uršule in sv. Neže

Glavni baročni "zlati oltar", v dvoranskem prezbiteriju, je milo rečeno, ogromen. Posvečen je Mariji. Vsebuje skoraj sto kipov in je največji zlati oltar na Gorenjskem. Zlati oltarji so narejeni iz lesa in so pozlačeni. 

Zvezdasto obokan in poslikan strop dvoranskega prezbiterija

Srednjeveška freska v stranski ladji, predstavlja skupino svetnic. Freske so bile prebeljene, leta 1935. jih je odkril in restavriral slikar Matej Sternen. Na tramu visi ogromno rebro Ajdovske deklice, ki je živela v bližnjih gozdovih. Legenda pravi, da je tlačanom pomagala graditi cerkev. Ko je bila cerkev končana, je velika deklica umrla. Tlačani so jo pokopali v gozdu, še prej pa so ji vzeli rebro in ga obesili v cerkvi. 

Baročni "zlati oltar" sv. Helene in relief Najdenje križa

Korna klop v dvoranskem prezbiteriju

Kor in orgle z bogatim baročnim okrasjem. Orgle so iz leta 1743.

Stranski baročni, zlati oltar sv. Martina, z letnico 1680. Zgoraj levo, je delček srednjeveške freske, sv. Jožef pri kuhanju kaše

Križev pot je naslikal kranjski slikar Leopold Layer

Cerkev v Crngrobu je triladijska, z gotskimi oboki in dvoranskim prezbiterijem

Gorenjski nagelj krasi police na oknih hiš v Crngrobu

Rožni vrt v Crngrobu

Enodnevni izlet na Gorenjsko:

1. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

2. Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči

3. Škofja Loka, srednjeveško mestno jedro

4. Škofja Loka, grad in Loški muzej

Vir: Voden ogled z umetnostno zgodovinarko

zloženka Crngrob