Kranjska Gora, cerkev Marijinega Vnebovzetja

Župnijska cerkev  Marijinega Vnebovzetja stoji v starem vaškem jedru Kranjske Gore, na Borovški ulici. Vas se je nekoč imenovala Borovška vas. Cerkev kot jo vidimo danes so gradili od leta 1510. do 1520. Od prejšnje cerkve je ostal le romanski zvonik. Arhitekt cerkve je bil Bartholomaus Viertaler, njegove zamisli pa je udejanjil gradbenik Jernej Firtaler iz Beljaka.
Tloris cerkve je v obliki križa. Ima eno ladjo, prezbiterij z glavnim gotskim oltarjem Marijinega Vnebovzetja in na les naslikanih apostolov, delo kranjskega slikarja Leopolda Layeja ter dve stranski kapeli. Ob slavoločni steni sta baročna prižnica in krstilnica. Kor z orglami je podprt s stebri iz peraškega tufa.
Prezbiterij in kapeli je poslikal slikar in freskant, Matija Bradaška (16. februar 1852. Lučine na Gorenjskem - 25. december 1915. Kranj), leta 1904. Njegovo delo sta tudi oltarni sliki v stranskih oltarjih. Krona vsega pa je čudovit zvezdasto obokan strop s cvetličnimi motivi, ki krasi prezbiterij in ladjo. Nastal je okoli leta 1520.

Rebrasti obok prezbiterija krasijo cvetlični motivi in sklepniki

Rebrasti obok cerkvene ladje s cvetličnimi motivi in poslikana polkrožna slavoločna stena.

Gotski, glavni oltar je iz leta 1858. Predstavlja Marijino vnebovzetje. Pod njo so na lesu naslikani apostoli, ki stojijo ob praznem Marijinem grobu. Poslikava je delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja. 

Pogled iz cerkvene ladje na prezbiterij in glavni oltar ter z vitraji okrašena okna. Ob slavoločni steni sta baročna prižnica in krstilnica

Lesena kipa na steni prezbiterija predstavljata sv. Joahima in sv. Ano. 

Orgle in kor, ki ga podpirajo stebri narejeni iz peraškega tufa

Leseno razpelo in Križani

Strop stranske kapele krasi freska sv. Jožefa z Jezusom v naročju. Leta 1904. jo je naslikal freskant in slikar Matija Bradaška (1852. Lučine - 1915. Kranj)

Slika sv. Jožefa z Jezuščkom, v stranski kapeli, je delo slikarja Matije Bradaške iz leta 1903. Ob oltarju sta lesena kipa sv. Nikolaja in sv. Florjana

Tabernakelj in svečnik

Baročna prižnica okrašena z rastlinskimi ornamenti

Krstni kamen pokrit z gotskim nastavkom

Stranska kapela z Bradaškovo sliko Srca Jezusovega. Ob oltarju stojita lesena kipa sv. Janeza Evangelista in sv. Marjete

Freska na stropu druge stranske kapele, Jezus z gorečim srcem na prsih, pod njim je veduta Kranjske Gore. Tudi to je naslikal Matija Bradaška.

Tabernakelj in svečniki

Križev pot je delo slikarja Mateja Goričnika (1790. Poljčane - 1862. Radovljica)

Kip sedečega sv. Nikolaja iz okoli leta 1500

Gotski kip stoječe Matere božje z otrokom. Kip datira v drugo polovico 15. stoletja

Pod korom stoji oltar s kipom Lurške Marije

Pred cerkvijo so na visokih marmornih podstavkih doprsni kipi treh pomembnih mož iz Zgornjesavske doline: Josip Lavtižar, duhovnik, glasbenik, skladatelj, pisatelj povesti in potopisov (12. december 1851. Kranjska Gora - 20. november 1943. Rateče), Simon Robič, duhovnik, naravoslovec, planinec, jamar (11. februar 1824. Kranjska Gora - 7. marec 1897. Šenturška Gora), Lovrenc Lavtižar, duhovnik, misijonar (11. december 1820. Srednji vrh nad Kranjsko Goro - 3. december 1858. Minnesota, ZDA)

Zazidan gotski portal

Kapelica sv. Nikolaja oziroma sv. Miklavža.

V kapelici pred cerkvijo je kopija gotskega kipa sedečega sv. Miklavža.

Marijino vnebovzetje, freska na pročelju cerkve in letnica 1758.

Baročna cerkev Marije Vnebovzete v starem vaškem jedru Kranjske Gore


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Mojstrana

Slovenski planinski muzej v Mojstrani

Planica, Planica ...

Kranjska Gora - Borovška vas

Vir: UE Jesenice: občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica, Založba ZRC SAZU, 2011
 gorenjci.si
Register NKD

Čedad, katedrala Marijinega vnebovzetja in druge sakralne umetnine

V središču starega mestnega jedra Čedada, na mestu kjer je patriarh Kalisto postavil cerkev že v 8. stoletju, stoji veličastna katedrala Marijinega vnebovzetja - Duomo di Santa Maria Assunta. Mogočna, triladijska cerkev, kot jo vidimo danes, je začela nastajati sredi 15. stoletja. V njej se mešajo različni umetnostni slogi, kot so beneški, gotski, renesansa, na stenah so ohranjene freske iz časa, ko je kraljeval barok. Katedrala ima zelo nenavaden glavni oltar. Srebrn pravokotni relief, delno tudi pozlačen je dolg dva metra in visok en meter. V središču je podoba Marije z detetom iz konca 12. stoletja. Ob njej sta nadangel Mihael in Gabrijel, ob straneh stoji 25 ženskih in moških svetnikov.
Največja znamenitost katedrale je Križani na lesenem razpelu. Lesena umetnina je iz 13. stoletja, restavrirali so jo polnih sedem let.
V Čedadu so še posebej ponosni na malo cerkvico, velikega pomena iz 8. stoletja. Tempelj Langobardov mu pravijo. V njem so se ohranile čudovite freske, kipi in štukature. Nekaj tega hrani tudi Muzej krščanstva. Tempelj stoji v kompleksu samostana Benediktink, na ulici Monastero Maggiore 34.

Čedad - Katedrala Marijinega vnebovzetja

Glavni portal katedrale

Luneta nad glavnim portalom katedrale

Kropilnik

Katedrala v Čedadu ima tri ladje

Stranski oltar

Pieta

Marijino oznanjenje. Slika iz leta 1546. Slikar Pomponio Amalteo (1505-1588)

Marija na prestolu. Baročna umetnina, ki jo uporabljajo tudi v procesijah

Beneški slikar Antonio Grimani (1434-1523) je leta 1616. naslikal oltarno sliko sv. Križa

Čudovita orgelska omara

Stranska kapela

Glavni oltar krasi srebrno zlata pala iz 12. stoletja. V središču reliefa je Marija z Jezusom, ob njej sta nadangel Gabriel in Mihael. Ob straneh pa je cela paleta ženskih in moških svetnikov.

Nekoliko razposajena slika "Zadnja večerja", visi na steni stranske kapele

Stranska kapela

Orgle

Leseno razpelo s Križanim je iz 13. stoletja, restavrirali so ga kar sedem let

Ostanki baročne poslikave

Matteo Ponzone naj bi naslikal tudi sliko Svetnice iz 16. stoletja

Stranski oltar sv. Jožefa iz 16. stoletja

Marcantonio Da Manzano, vodja Čedada, ki je umrl v bitki, leta 1617. Leseni kip vodje na konju je iz leta 1621. 

Grobnica, sarkofag

Nagrobna plošča patriarha Nicola Donata je iz začetka 16. stoletja

Marmorni prestol čedadskega patriarha iz 9. do 10. stoletja

Detajl Ratchisove (kralj Langobardov, rojen v Čedadu) oltarne mize - Poklon treh kraljev

Kristus in sv. Magdalena. Slika iz okoli leta 1532

Sv. Martin daruje revežu polovico svojega plašča. Slika, ki jo hrani Muzej krščanstva je bila prvotno v cerkvi sv. Martina, ki stoji pri Hudičevem mostu

Poslikan leseni tram Palladijeve palače kjer domuje Muzej krščanstva

Barviti leseni strop. Pritličje Muzeja krščanstva

Glavni oltar samostanske cerkve

Arkadni hodnik samostana Benediktink sv. Marija v Valleju. Samostan so ustanovili v 7. stoletju. Današnji videz je dobil okoli leta 1511.

Tempelj Langobardov je v sklopu samostana sv. Marije in je nastal v 8. stoletju. Ohranili so se kipi svetnikov, freske in štukature. Neprecenljivo 😎

Tempelj Langobardov

Freska na banjastem stropu templja Langobardov

Poslikano pročelje cerkvice sv. Petra in sv. Blaža. Na gotskem portalu ima letnico 1492. 

Cerkev sv. Martina v Čedadu

Cerkev sv. Martina v Čedadu

Povezano:

Čedad - Cividale del Friuli

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista

Stara Gora nad Čedadom

Vir: voden ogled
Wikipedija
cividale.com