Prikaz objav z oznako izlet. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako izlet. Pokaži vse objave

ponedeljek, 15. julij 2019

Nova vas nad Dragonjo, vas kjer ima česen svoj praznik

Česen, ta zdravju zelo prijazna rastlina, ima tudi svoj praznik. Res, da si ga deli z vinom, ki ima precej več praznovanj po celi Sloveniji, a česen je zadovoljen tudi z enim. V slikoviti vasici Nova vas nad Dragonjo vsako leto v juliju priredijo Praznik vina in česna. Vaščani na svojih dvoriščih postavijo stojnico in prodajajo svoje pridelke. Na stojnicah ponudijo tudi različne jedi, ki jih pripravijo gospodinje in gospodinjci. Seveda tudi zabave ne manjka.

Ponosni vaščani nam razkažejo tudi svojo vasico s kamnitimi hišami in ozkimi gasami. V eni od njih so uredili etnološko zbirko, ki prikazuje življenje ljudi v starih časih. Poimenovali so jo Kapeločina hiša, po zadnji prebivalki, ki je v njej živela. V središču vasi stoji obzidana cerkev Rožnovenske Matere Božje, ki so jo postavili leta 1763. Prostostoječi zvonik so zgradili precej pozneje, leta 1896. Kapelo v obzidju pa 1910. Pravijo, da so zvonik zgradili z denarjem od prodaje česna, a vodnik pravi, da ima zgodba še dodatek. Velik delež denarja bi po dogovoru morala primakniti tudi tedanja občina Piran. Zvonik so zgradili, občinskega denarja pa od nikoder. Tako se je najbogatejši vaščan odločil in sam poplačal delavce za opravljeno delo, vaščani pa so mu plačevali po obrokih, vsako leto, ko so prodali česen. 😎

Večino opreme in kipcev, ki jih danes vidimo v cerkvi, so domačini in posamezniki kupili sami, marsikatero delo pa so opravili domači vaški mojstri.

Slovenija, J. Primorska
Kamnita hiša s spahnjenco, na levi strani, je preurejena v etnološki muzej. Po zadnji prebivalki so jo poimenovali Kapeločina hiša. 
Slovenija, J. Primorska
Komoda s stekleno vitrino
Slovenija, J. Primorska
Kotiček s posodo v Kapeločini kuhinji
Slovenija, J. Primorska
Krajevna skupnost Nova vas nad Dragonjo. V času praznika lahko ograjo uporabijo kot stojalo za česen. 😊
Slovenija, J. Primorska
Dnevi vina in česna v Novi vasi nad Dragonjo. Stojnica gostilne Na Burji.
Slovenija, J. Primorska
Številne kite česna so za nekaj časa krasile dvorišča hiš v Novi vasi nad Dragonjo, potem pa so za vedno zapustile svoj dom in odšle s kupci 😎
Slovenija, J. Primorska
Karjola
Slovenija, J. Primorska

Slovenija, J. Primorska
Nova vas nad Dragonjo, kamnite hiše in ozke gase. 
Slovenija, J. Primorska
Nova vas nad Dragonjo
Slovenija, J. Primorska

Slovenija, J. Primorska

Slovenija, J. Primorska
Cerkev Rožnovenske Matere Božje z zvonikom in kapelico v obzidju, ki so jo zgradili leta 1910. V njej je Marijin kipec. 
Slovenija, J. Primorska
Veliki baročni oltar z oblečenim kipom Marije in Jezusa. Ob oltarju stojita kipa sv. Jožefa in sv. Matija
Slovenija, J. Primorska
Enoladijska cerkev Rožnovenske Matere Božje je bila zgrajena leta 1763. Tlakovanje je še prvotno.
Slovenija, J. Primorska
Lesena in poslikana korna ograja
Slovenija, J. Primorska
Rožnovenska Mati Božja zavetnica cerkve v Novi vasi.
Slovenija, J. Primorska
Srce Jezusovo
Slovenija, J. Primorska
Sv. Rok in kuža. Legenda pravi, da se je sv. Rok okužil s kugo, medtem ko je pred njo reševal druge. Zatekel se je v kočo ob gradu kjer ga je našel grajski kuža in mu nosil hrano. Nekoč se je graščak odpravil za kužkom, našel sv. Roka. Odnesel ga je v grad kjer se je pozdravil. 
Slovenija, J. Primorska
Kropilnik, star kot cerkev, 250+ let 
Slovenija, J. Primorska
Na nekdanjem pokopališču ob cerkvi stoji kamnito znamenje z letnico 1898. ko so pokopališče prestavili na drugo stran cerkve.
Slovenija, J. Primorska
Preden so zgradili zvonik je imela cerkev zvonik na preslico. Kamniti ostanek danes leži na travi, mogoče je to začetek lapidarija. 😎
Slovenija, J. Primorska
Pogled na sosednjo vas. Padna v Šavrinskem gričevju

Foto zgodbe o Novi vasi:


Praznik v Novi vasi


Kapeločina hiša, vaški muzej



Vir:

Cerkev Rožnovenske Matere Božje v Novi vasi 1763-2013, 250 let, Aljoša Pucer, 2013


ponedeljek, 14. maj 2018

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Romarska cerkev sv. Križa stoji na 733 metrov visoki Oljski Gori. Pobudnik za gradnjo svetišča je bil malteški viteški red iz Polzele. Enoladijsko baročno cerkev z dvema 38 metrov visokima zvonikoma so gradili od leta 1754 do 1773. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer.
Cerkev sv. Križa ima čudovit in nenavaden glavni oltar. Pred rokokojsko mrežno steno je, celjski baročni kipar Ferdinand Gallo, postavil Zadnjo večerjo s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. Prezbiterij je, v drugi polovici 19. stoletja, bogato poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, ki se je naselil v bližino Slovenskih Konjic, kjer je tudi umrl.
Pomembna je tudi slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta, Jezus v vrtu Getsemani, iz leta 1765. Slika je sprva krasila glavni oltar, danes pa stoji samostojno v manjšem oltarčku. Po Bergantovi sliki je Gora Oljka dobila svoje novo ime. Od 13. stoletja naprej se je omenjala kot Križna gora.
Pod cerkvijo sv. Križa se nahaja zanimivo podzemno svetišče z Božjim grobom in stranskimi oltarji. Vanj vodita dva vhoda z enako dolgima hodnikoma. Romarji so vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Zanimiv je tudi obokan strop podzemnega svetišča. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz bližnje jame Pekel.
Danes Goro Oljko, poleg romarjev, obiskujejo pohodniki, planinci, izletniki in kolesarji. Nekdanjo mežnarijo so spremenili v Planinski dom z restavracijo, ki nudi domačo hrano, tako da je obisk svetišča blagodejen za dušo in telo 😎

Slovenija, Štajerska
Gora Oljka in dvojno romarsko svetišče. Baročna cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma je bila grajena med leti 1754. do 1773. Načrt za cerkev je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer (okoli 1704-1762. Letnica rojstva se v različnih virih razlikuje. Arhitekt se je rodil in umrl v Mariboru). Pod cerkvijo se nahaja podzemno svetišče, velikosti 8 x 8 m
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar romarske, baročne cerkve sv. Križa na Oljski gori je ustvaril celjski baročni kipar Ferdinand Gallo (1709-1788). Pred rokokojsko steno je kipar postavil kipe Jezusa in apostolov pri Zadnji večerji. Kipi so v naravni velikosti. Umetnina je bila ustvarjena okoli leta 1760. Na vrhu oltarja je razpelo in kip Žalostne Matere Božje. Ob njej sta sv. Neža in sv. Jošt. 
Slovenija, Štajerska
Detajl glavnega oltarja v cerkvi sv. Križa. Zadnja večerja s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. 
Slovenija, Štajerska
Slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta je sprva krasila glavni oltar v prezbiteriju. Danes je slika v cerkveni ladji, umeščena v manjši oltar, ob stranskem oltarju sv. Janeza Nepomuka. Slika predstavlja Kristusa v vrtu Getsemani. Nastala je okoli leta 1765, ko je Fortunat Bergant ustvarjal v Savinjski dolini. Getsemani je vrt ob vznožju Oljske Gore v Jeruzalemu. Po sliki je nekdaj Križna gora preimenovana v Oljska Gora.
Slovenija, Štajerska
Poslikan strop prezbiterija. Ta je bogato poslikan. V drugi polovici 19. stoletja je prezbiterij poslikal furlanski slikar in freskant Tomaž Fantoni (1822-1892). Freska na stropu predstavlja Vstajenje k poslednji sodbi.
Slovenija, Štajerska
Ob glavnem oltarju, je Tomaž Fantoni naslikal na vsaki strani po dve freski. Na njih je upodobil legendo o sv. Križu. 
Slovenija, Štajerska
Tomaž Fantoni, Legenda o bronasti kači.
Slovenija, Štajerska
Baročna korna ograja
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica iz leta 1862. Na ograji so kipi evangelistov in cerkvenih učiteljev.
Slovenija, Štajerska
Baročna cerkev sv. Križa je enoladijska cerkev z glavnim oltarjem in dvema stranskima oltarjema. Prezbiterij je bogato poslikan, za razliko od ladje, ki nima poslikav.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Marije Rožnovenske. Oltar je lesen. Oltarna slika je delo Tomaža Fantonija. Ob Mariji sta kipa sv. Ane (Marijina mati) in sv. Rozalije (zavetnica pred kugo)
Slovenija, Šajerska
Fantonijeva oltarna slika Marije Rožnovenske 
Slovenija, Štajerska
Tudi drugi stranski oltar je izdelan iz lesa. Posvečen je sv. Janezu Nepomuku. Na oltarni sliki ga je upodobil Tomaž Fantoni. Slikar rojen v Furlaniji, se je po letu 1875. preselil v okolico Slovenskih Konjic, ker je veliko delal v tem delu Štajerske. 
Slovenija, Štajerska
Fantonijeva oltarna slika s podobo sv. Janeza Nepomuka. Leta 1393. ga je kralj Venčeslav dal mučiti, ker ni hotel izdati spovedi kraljice. Po mučenju so ga vrgli v reko Vltavo. Njegov kip velikokrat najdemo na mostovih. Janez Nepomuk je zavetnik mostov in splavarjev.
Slovenija, Štajerska
Sv. Janez Krstnik, zavetnik malteškega viteškega reda, ki so bili pobudniki za gradnjo svetišča sv. Križa na Gori Oljki.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Lurški Materi Božji
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Srcu Jezusovemu. 
Slovenija, Štajerska
Podzemno svetišče na Gori Oljki. Vanj vodita dva vhoda in dva enako dolga hodnika. Romarji so vanj vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Svetišče ima zanimiv obokan strop. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz jame Pekel. 
Slovenija, Štajerska
Zazidano okno cerkve sv. Križa na Oljski Gori
Slovenija, Štajerska
Konj Tonko zelo rad prihaja na Goro Oljko. Najbolj mu je všeč sočna trava, ki raste ob svetišču. Po dobri paši rad počiva v senci in se nastavlja fotografom pa tudi čohanja se ne brani. 💚


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda


Velenje, staro in novo mestno jedro 

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva




Vir: voden ogled
zloženka Gora Oljka
Gora Oljka, Janko Germadnik in Rolanda Fugger Germadnik, Popco Velenje, 2005

torek, 24. april 2018

Šempeter in Rimska nekropola

Šempeter v Savinjski dolini je manjše naselje v občini Žalec. Pred skoraj 2000 leti je skozi naselje vodila tudi Rimska cesta. Njeni ostanki so vidni tudi danes. Ob cesti so Rimljani postavljali spomenike in grobnice, vse do 3. stoletja, ko je ob hudih poplavah reka Savinja izpodjedla breg in grobnice so zgrmele na rečno dno. Kar je reka vzela, je s peskom, ki je prekril grobnice, tudi ohranila. Leta 1952. so jih odkrili po naključju. Arheologi so iz najdenih delov uspeli rekonstruirati nekaj veličastnih grobnic, ki jih lahko vidimo v arheološkem parku Rimska nekropola. Stoji v središču Šempetra, nasproti baročne cerkve sv. Petra. Muzej na prostem je kulturna dediščina in spomenik državnega pomena, ki ga je vredno obiskati.

Slovenija, Štajerska
Enijeva grobnica. Relief prikazuje ugrabitev Ganimeda (v grški mitologiji Zeusov ljubljenec in nebeški točaj). Orel ga dviga na Olimp, za njim pa žalostno gleda kuža.
Slovenija, Štajerska
Enijeva grobnica. Visoka je kar 5,60 m. Spodnji del je pepelnica
Slovenija, Štajerska
Zgornji del Enijeve grobnice. Postavila sta jo Kvint Enij Liberalis in njegova žena Enija Opidana, zase, za svojo 17-letno hčer in 30-letnega sina (napis na zadnji strani pepelnice)
Slovenija, Štajerska
Spodnji del Enijeve grobnice je pepelnica, ki je bogato okrašena z reliefi. Na pročelju je upodobljeno dekle na biku, ki leti nad morsko gladino. Spodaj vidimo delfina, v zgornjih dveh kotih pa orla, ki ponazarjata Zeusa. 
Slovenija, Štajerska
Enijeva grobnica. Satir in menada, simbol nadaljevanja življenja po smrti
Slovenija, Štajerska
Spredaj grifon, v ozadju mogočna, kar 8,25 m visoka, Spektacijeva grobnica
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica. Spodnji relief prikazuje Ifigenijo v Avlidi. Zgornji relief prikazuje športne igre. 
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica. Poluks, eden od Zeusovih dvojčkov
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica. Kastor, drugi Zeusov dvojček. Osrednji relief, ob žrtveniku na Tauridi
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica. Beg s Tauride. Figuri na levi in desni predstavljata pomlad in poletje
Slovenija, Štajerska
Del kamnitega oboka s cvetličnim motivom
Slovenija, Štajerska
Del nagrobnika z reliefnim okrasjem
Slovenija, Štajerska
Vindonijeva grobnica spada med najstarejše. Umestili so jo v drugo polovico 1. stoletja. Visoka je 4,60 m. Domnevajo, da je vrh krasil grifon. Vindonij je bil upravitelj notranjih zadev in gradenj v Celeji. Relief na pepelnici predstavlja lovca s ptiči v roki in ptičjim gnezdom na palici. Zgornji relief predstavlja pisarja. 
Slovenija, Štajerska
Vindonijeva grobnica. Heraklej vodi svojo ženo Alkesto iz podzemlja nazaj v življenje. Relief krasita vazi z bršljanom in pticami. Zgornji del je napisna plošča, ki nam pove, da je spomenik postavil Vindonij Sukces, zase in za svojo ženo Julijo.
Slovenija, Štajerska
Vindonijeva grobnica. Lovec z zajcem in zgornji relief, služabnica z daritveno skrinjico
Slovenija, Štajerska
Del arkad z grifoni in motivi sadja
Slovenija, Štajerska
Sekundinova grobnica. Po obliki je precej drugačna od ostalih. Podobna je kapelici in je bolj skromno okrašena z reliefi. Napisna plošča, na 4,80 m visoki grobnici, nam pove, da jo je postavil Gaj Spektacij Sekundin zase, za ženo Tutorijo Aviti, ki je bila ob smrti stara 55 let, za sinova, stara 28 in 30 let ter za nečaka starega 12 let, ki je ob Aviti upodobljen na zgornjem reliefu.
Slovenija, Štajerska
Detajl Sekundinove grobnice
Slovenija, Štajerska
Arhitrav s konzolami, zoborezom in ostalim reliefnim okrasjem
Slovenija, Štajerska
Stena s preklado
Slovenija, Štajerska
Pepelnica s pokrovom
Slovenija, Štajerska
Rimska nekropola v Šempetru 
Slovenija, Štajerska
Novodobna Rimljanka ob veličastni rekonstruirani Spektacijevi grobnici
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica
Slovenija, Štajerska
Cerkev sv. Petra v Šempetru
Slovenija, Štajerska
Pritlična hiša s poudarjenim osrednjim delom in frčado je bila v 18. stoletju v lasti bližnje cerkve. V 19. stoletju je bila prezidana v skromno trško hiško (RNKD)

Enodnevni izlet na Štajersko:

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva 


Vir: Rimska nekropola v Šempetru, Vera Kolšek, Pokrajinski muzej Celje, 1997
Voden ogled