Novo mesto, prestolnica Dolenjske

Staro mestno jedro Novega mesta je zelo slikovito. Leži v objemu reke Krke. Nekoč je bilo mesto obdano z obzidjem, reka pa je bila naravni obrambni jarek. Na nekdanjem obzidju so v 18. stoletju začeli graditi hiše v strnjenem nizu. Na ulični strani so pritlične, na strani, ki gleda proti Krki pa so podkletene, krasijo jih leseni ganki. Predel se imenuje Breg in tu se je rodil slovenski slikar Božidar Jakac.

Najlepši vstop v staro mestno jedro je čez železni Kandijski most, ki je tudi sam znamenitost Novega mesta. Od tu je čudovit pogled na Breg in na Kapiteljski grič, kjer dominira gotska cerkev sv. Nikolaja. Žal je za oglede zaprta, zato se po Hladnikovi ulici odpravim do knjižnice Mirana Jarca na Rozmanovi ulici. V srednjem veku je bil tu vstop v mesto. Danes se ta del imenuje Gornja oziroma Ljubljanska vrata. Sredi 20. stoletja so ga uredili po načrtih domačega arhitekta Marjana Mušiča.

Po Rozmanovi ulici pridemo naravnost na ogromen Glavni trg z mestno hišo, Kettejevim vodnjakom in strnjenim nizom mestnih hiš, ki s treh strani obdajajo trg. Hiše so eno ali dvonadstropne in večina jih ima v pritličju arkadni hodnik, kjer se je nekoč živahno trgovalo na prostem pa obenem pod streho. Tudi danes tu ne manjka trgovin in lokalov za modrovanje in kofetkanje. 😎

Po dolgem prečesavanju in ogledovanju starega mestnega jedra, je nujno tudi posedet na lepem trgu ob dobri kavi. Vem, da mi je še veliko znamenitosti in zanimivih hiš ostalo za kakšno drugo priložnost. 

Leon Štukelj, pravnik, telovadec, olimpionik, nas pričaka ob Kandijskem mostu, na vstopu v staro mestno jedro Novega mesta. Kip so postavili junija 2012. in je darilo ruske kiparke Stanislave Kalinine (delo.si)

Novo mesto, staro mestno jedro objema reka Krka.

Jakčev dom, Sokolska 1, Novo mesto. V hiši je bil nekoč hotel in kavarna. Leta 1904. ga je dal zgraditi oče Božidarja Jakca. Danes je v njej na ogled stalna zbirka Jakčevih del. 

Strnjen niz nadstropnih hiš na Pugljevi ulici

Le na kaj je tako zelo osredotočen beli mucek 💜

Aha, račke ga zanimajo 😍

Župančičevo sprehajališče ob reki Krki v Novem mestu.

Staro mestno obzidje z nizom strnjenih hiš na vrhu. Začeli so jih graditi v 18. stoletju. Nekatere so tekom desetletij dodobra spremenile svoj videz

Slikovita, ozka ulica Breg v Novem mestu. Pritlične hiše v strnjenem nizu so zgrajene na nekdanjem mestnem obzidju. 16. julija 1899. se je tu rodil znameniti slovenski slikar Božidar Jakac. Prva hiša na levi naj bi bila njegova rojstna hiša.

Strnjen niz pritličnih hiš na ulici Breg v Novem mestu. Prve hiške so zgradili konec 18. stoletja.

Pritlična hiša na Cvelbarjevi 16

Mačja lepota v črnem prinaša srečo 💜

Enonadstropna zgradba v kateri od leta 1952. domuje Dolenjski muzej, je bila zgrajena leta 1564. kot komenda nemškega viteškega reda. Od tu ime stavbe, Križatija.

Kamniti, polkrožni portal. Vhod na dvorišče nekdanje komende

Gotska cerkev oziroma stolnica sv. Nikolaja stoji na Kapiteljskem hribu. Njen nastanek sega v prvo polovico 15. stoletja.  

Štiri sončne ure je dal postaviti prošt Jožef Lap, leta 2006, ko je bila ustanovljena novomeška škofija

Sončna ura

Nadškof Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900. v Vrbi na Gorenjskem. Bil je pranečak pesnika Franceta Prešerna. Nadškofov obisk v Novem mestu, leta 1952. se ni najbolje končal. 20. januarja, so ga na železniški postaji Bršljin, polili z bencinom in zažgali. Napad je preživel, vendar je posledice čutil do konca življenja. Umrl je 17. julija 1963. v Ljubljani.

Vrata usmiljenja so slavnostno odprli decembra 2015. Na Vratih je tudi podoba habsburškega cesarja Rudolfa IV. ustanovitelja Novega mesta. Na vrhu vrat je kapiteljski grb, na dnu pa arheološki predmeti ki so jih našli ob izkopavanjih. Seveda ne manjka znamenita bronasta situla. Vrata so delo kiparja Mirsada Begiča.

Sedež novomeške škofije, vhodni portal

Reliefna plošča z grbi in letnica 1623. na sklepniku.

Hiša na vogalu Rozmanove in Hladnikove ulice ima srednjeveško zasnovo. Bila je del srednjeveškega mestnega obzidja

Knjižnica Mirana Jarca na Rozmanovi ulici 28 v Novem mestu. Hišo so zgradili na prelomu iz 18. v 19. stoletje. V njej je bila kresija. V knjižnico so jo spremenili leta 1954. po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. Čudovit kamnit portal je iz dvorca Ruperčvrh iz 17. stoletja, ki je stal v Stranski vasi pri Novem mestu

Spominska loža posvečena padlim v drugi svetovni vojni. Stoji ob knjižnici pri Gornjih oziroma Ljubljanskih vratih. Kompleks je bil zasnovan v letih po drugi svetovni vojni, po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. V srednjem veku je bil tu vhod v mesto

Skladatelj Marjan Kozina se je rodil in umrl v Novem mestu (1907-1966). V njegovem širokem glasbenem opusu najdemo tudi glasbo, ki jo je napisal za filme o Kekcu in so že ponarodele. Doprsni kip ob novomeški knjižnici je delo kiparja Zdenka Kalina.

Pravi dvorec na Rozmanovi 19 je bil zgrajen na mestnem obzidju, katerega del je še vedno ohranjen. Zasnova je iz 14. stoletja. V njej je bila gostilna. Hiša je tudi rojstna hiša skladatelja Marjana Kozine. Danes v njej domuje uspešna tovarna zdravil Krka iz Novega mesta

Na stičišču Rozmanove ulice in Prešernovega trga stoji spomenik Pojmo bratje pesem o svobodi, delo kiparja Jakoba Savinška (4. februar 1922. Kamnik - 17. avgust 1961. Kirchheim, Nemčija)

Hiša na Rozmanovi 22 je bogato okrašena z ornamenti. Zgradili so jo konec 18. stoletja. V pritličju je bila gostilna. Hiša tudi danes služi temu namenu 

Kastelčeva ulica v starem mestnem jedru Novega mesta

Spominska plošča na Rozmanovi ulici 10. Na tem prostoru je stala hiša v kateri so januarja 1848. v slovenskem jeziku uprizorili igro Antona Tomaža Linharta, Matiček se ženi

Iz Rozmanove ulice na Glavni trg.

Dvonadstropna hiša na Glavnem trgu 1 ima klasicistično okrasje na pročelju in arkadni hodnik v pritličju. Na kamnitem portalu je vklesana letnica 1905.

Zasnova dvonadstropne hiše na Glavnem trgu 2 je iz 16. stoletja. Današnjo podobo je dobila na začetku 19. stoletja, ko so združili dve hiši

Kettejev vodnjak na Glavnem trgu v Novem mestu postavljen leta 1955. po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. Na rob vodnjaka so vklesani verzi Kettejeve pesmi Na trgu. 

Na vogalni, nadstropni hiši, na Glavnem trgu 29, se lepo vidi, da je grajena iz kamna. 

Steber s stiliziranim bronastim Triglavom in zvezdo na vrhu, je spomenik posvečen dvema, na Glavnem trgu, obešenima partizanoma med drugo svetovno vojno. Na stebru je datum 30.XII.1943. Osrednji gotski steber, ki ga obdajajo stebriči, je del hiše Glavni trg 26, pred katero stoji. Spomenik so postavili leta 1952. in je delo arhitekta Marjana Mušiča (16. november 1904 Novo mesto - 6. januar 1984. Portorož) 

Strnjen niz nadstropnih hiš na Glavnem trgu z arkadnim hodnikom v pritličju, kjer se je nekdaj trgovalo. Tudi danes so v pritličju trgovine, vendar so njihove "stojnice" v zaprtih prostorih

Novomeški Rotovž na Glavnem trgu 7 so zgradili leta 1905.

Pred mestno hišo sta na visokih marmornih podstavkih doprsna kipa Janeza Trdine in Dragotina Ketteja, delo kiparja Jakoba Savinška. Postavili so ju leta 1955.

Grb Novega mesta na mestni hiši s podobo habsburškega vojvode Rudolfa IV, ustanovitelja mesta. Ustanovna listina je iz leta 1365.

Frančiškanska cerkev sv. Lenarta v Novem mestu

Simpatična, enonadstropna hiša na Glavnem trgu 13, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. V njej je domovala prva čitalnica v Novem mestu. V pritličju ima lepo ohranjeno leseno izložbo.

Simpatični pristan na reki Krki pri Kandijskem mostu.

Kandijski most, železna konstrukcija, ki povezuje staro mestno jedro Novega mesta in Kandijo. Čez reko Krko se razteza v enem loku, dolgem 75 metrov. Postavili so ga leta 1898.

V tej nadstropni hiši na Kandijski ulici se je septembra 1920. zgodila Novomeška pomlad. Šlo je za Prvo pokrajinsko umetniško razstavo pod pokroviteljstvom Riharda Jakopiča. Tej so sledili glasbeni koncerti in kulturne prireditve.

Spominska plošča Novomeški pomladi.

Hiša na Kandijski 13, tik ob Kandijskem mostu, je iz začetka 19. stoletja. V pritličju so ohranjene izvirne lesene izložbe. Nekoč so tu prodajali železnino, danes pa oblačila in tekstilne izdelke

Polkrožno zaključen kamniti portal in ravno tako obe okni na Kandijski 30.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm

Žužemberk, središče Suhe krajine

Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Vir: visitnovomesto.si
Register NKD
Brošura: Novo mesto, turistični vodnik, Tomaž Levičar, Zavod za turizem, Novo mesto, avgust 2012
zupnija-stolna-nm.rkc.si

Conegliano in Pablo Picasso

Conegliano je mesto v italijanski Benečiji in spada pod pokrajino Treviso. Leži sredi vinorodnega območja. Okoliške vzpetine so posejane z vinsko trto iz katere pridobivajo znano vino prošek.

Staro mestno jedro leži ob vznožju grajskega hriba, kjer je vse od 10. stoletja stal grad. Danes je ohranjen le obrambni stolp. Mesto je bilo obdano z obzidjem, danes lahko vstopimo vanj skozi ohranjena srednjeveška vrata.

Staro mestno jedro je polno renesančnih palač z bolj ali manj ohranjenimi freskami na pročeljih. Največja znamenitost je vsekakor gotsko-renesančna katedrala (Duomo) in ob njej renesančna dvorana Battuti. Vredna ogleda je tudi oltarna slika v katedrali iz 15. stoletja. Naslikal jo je v Coneglianu rojeni slikar Giovanni Battista Cima (1459-1517). Njegova rojstna hiša se nahaja v ozki ulici za katedralo. Vse zgodovinske znamenitosti so nanizane ob Contrada Granda, ki povezuje ulico XX. september, trg Cima in ulico Marco Ongaro. Čudovit foto sprehod.

V Conegliano smo si šli ogledat razstavo umetniških del, Od impresionistov do Picassa, ki je na ogled v palači Sarcinelli. Umetnije v glavnem iz 19. in 20. stoletja so prispele iz umetniške galerije v Johannesburgu, v Južni Afriki. So del zasebne zbirke gospe Florence Phillips, ki je bila tudi ustanoviteljica omenjene galerije in velika podpornica umetnosti. Družina se je ukvarjala z diamanti, tako da z zbiranjem umetnin verjetno ni imela velikih težav. Na razstavi smo, poleg v naslovu omenjenega Picassa, lahko občudovali tudi dela Clauda Moneta, Augusta Rodina, Camilla Pissarroja, Edgarja Degasa pa tudi dela manj znanih slikarjev.

Mogočni zvonik katedrale v Coneglianu je iz leta 1497.

Oltarna slika iz 15. stoletja, je delo v Coneglianu rojenega renesančnega slikarja Giovannija Battista Cima. Prikazuje Marijo z detetom na prestolu, dva angela in po tri svetnike na vsaki strani. Na levi sv. Janez Krstnik, sv. Nikolaj in sv. Katarina s kolesom. Na desni sv. Apolonija, sv. Frančišek in nebeški ključar sv. Peter.

Arkadni hodnik z devetimi gotsko zašiljenimi loki. Pročelje krasijo romanske trifore in freske iz konca 16. stoletja, ki so še vedno precej dobro ohranjene. Pripovedujejo svetopisemske zgodbe. 

Vhod v katedralo Conegliano

Freske na pročelju arkadnega hodnika so v preteklosti restavrirali. Za daljšo obstojnost pa so omejili promet v starem mestnem jedru.

Katedrala v Coneglianu je posvečena Mariji in sv. Lenartu, ki sta upodobljena na stebrih. 

Stranski kamniti oltar s šestimi korintskimi stebri, preklado in reliefom ter kipom sv. Lenarta (San Leonardo) zavetnika mesta Conegliano. Izdelan je bil leta 1858. 

Visoki zvonik katedrale Conegliano. Na levi strani nas kamnito stopnišče pripelje do čudovite dvorane Battuti.

Grb laične bratovščine Battuti, ki je nastala v srednjem veku. Na začetku svojega obstoja so se člani bratovščine za pokoro bičali. Kasneje ne več, toda ime je ostalo

Strop in grb bratovščine Battuti, v hodniku, ki vodi v dvorano Battuti.

Freska na steni hodnika

Renesančna dvorana Battuti je ogromen, pravokoten prostor z lesenim kasetnim stropom. Spodnja polovica sten je obdana z lesom, na zgornji pa je niz fresk, ki pripovedujejo zgodbe iz stare in nove zaveze. V času Napoleona so to čudovito dvorano spremenili v zapor (1807.), kasneje pa v vojaško bolnišnico (1847.) Leta 1960. so se lotili obnove in umetnino rešili propada.

Leseni strop dvorane Battuti 

Freske v dvorani Battuti so naslikali različni mojstri. Kar nekaj fresk je nastalo po predlogah nemškega renesančnega slikarja Albrechta Durerja (Nurnberg 1471-1528)

Renesančna palača Sarcinelli je bila zgrajena na začetku 16. stoletja. Danes je v njej umetniška galerija. Trenutno je na ogled razstava "Od impresionistov do Picassa". Razstavljene umetnine so prišle iz galerije v Johannesburgu, v Južni Afriki in so del zasebne zbirke. Strnjen niz palač na ulici XX. septembra v starem mestnem jedru Conegliana. Vmes je tudi cerkev, zadnja pa je nova palača Montalban iz 18. stoletja. V isti ulici je tudi stara palača Montalban iz 16. stoletja, ki je za eno nadstropje nižja.

Detajl stebra palače Sarcinelli, levja glava

Jaslice v preddverju palače Sarcinelli.

Detajl pročelja renesančne hiše Longega iz 16. stoletja

Detajl renesančne hiše Longega iz 16. stoletja

Hiša Longega z arkadnim hodnikom

Dominantna neoklasicistična zgradba gledališča Accademia, v starem mestnem jedru Conegliana, na Trgu Cima, je bilo dokončano leta 1868. V predbožičnem času postavijo na trgu drsališče.

Na vzpetini nad Corneglianom najdemo ruševine starega gradu in ohranjen grajski stolp iz 10. stoletja. Poleg stoji vila Gera, zgrajena leta 1827. Vilo je zgradil Bartolomeo Gera, v čast umrlemu bratu. Pročelje krasijo jonski stebri in timpanon z množico kipov.

Del ohranjene poslikave pročelja

Čudovita dvonadstropna palača z mnogimi okni in arkadnim hodnikom. Zaprta lesena polkna kažejo, da palača sameva. Pred njo pa božične stojnice v obliki hišk, ki se odpirajo po 12 uri. V glavnem pa ponujajo hrano in pijačo.

Elegantno okrašena smreka, brez pretiranega kiča, na Trgu Cima

Detajl renesančne palače v starem mestnem jedru, iz 15. stoletja. Vogalni, polkrožni balkon s kovano ograjo sloni na treh kamnitih konzolah z levjo glavo. Palača se imenuje Piutti. 

Detajl palače Da Collo, iz 16. stoletja, ki stoji na trgu Cima, nasproti gledališča. Veličastna palača plemiške družine Da Collo ima tudi lastno družinsko kapelo, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Vhod krasijo štirje dorski stebri, ki s kamnito preklado podpirajo balkon s kovinsko ograjo.

V starem mestnem jedru Conegliana je veliko arkadnih hodnikov tlakovanih s prodniki

Conegliano v Benečiji, staro mestno jedro, strnjen niz hiš, ozke ulice ponekod še tlakovane s prodniki.

Rojstna hiša italijanskega renesančnega slikarja Giovannija Battista Cima da Conegliana (1459-1517). Danes je v njej manjši muzej posvečen slikarju.

Župnija Blažene Device Marije iz Fatime v Coneglianu

Dantejeva vrata oziroma Porta Dante, vhod v staro mestno jedro, znotraj nekdanjega obzidja. Na nasprotni strani je enak stolp z arkadnim prehodom, oba pa sta iz leta 1865. kar je označeno tudi v medaljonu na pročelju zgradbe.

Mestna hiša v Coneglianu je iz 18. stoletja. Stoji na trgu Cima, ki je osrednji trg starega mestnega jedra.

Conegliano, prehod iz starega mestnega jedra v novejši del mesta

Veliko kolo za zabavo v predbožičnem času, v Coneglianu

Za lažje pohajanje po mestu se je treba tudi podpret. Božične stojnica ponujajo različne vrste hrane. Testenine in pašta pa seveda pica, so na vrhu lestvice. Jaz sem si privoščila lazanjo s treviškim radičem, sirom in gobicami. Čista desetka 😊

Neptunov vodnjak 

Čudovite palače in prav vsaka je drugačna

Čudovita palača, prava beneška lepotica. Kaj pa drugega, saj smo v Benečiji.

Detajl beneške palače, balkon s kovano ograjo in kamnite konzole v obliki leva

Pročelje hiše kot slikarsko platno. Hiša se imenuje Monte di Pieta. Zgradili so jo v prvi polovici 16. stoletja. Freske na pročelju je naslikal italijanski slikar Ludovico Flumicelli, leta 1525. V luneti je freska Pieta, po kateri so poimenovali hišo. V njej je bila zastavljalnica, danes je v tej lepi hiši manjši hotel in restavracija.

Povezano, izlet v Benečijo:

Portogruaro

Vir: visitcolegliano.it
zloženka Conegliano G.b: Cima's birthplace
voden ogled