Prikaz objav z oznako Slovenija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Slovenija. Pokaži vse objave

četrtek, 16. julij 2020

Juliana Trail - Od Stare Fužine in Bohinjskega jezera do Bohinjske Bistrice

Sedma etapa Juliane Trail oziroma daljinske pohodniške poti, se prične v Stari Fužini, pri Centru Triglavskega narodnega parka (TNP). Od tu se pot spusti do slikovitega Bohinjskega jezera v Ribčevem Lazu. Na koncu hotela Jezero (mimogrede, imajo odlično kavo s pogledom na jezero in srednjeveško cerkev sv. Janeza Krstnika), zavijemo proti naselju Polje. Gručasta vasica ob reki Savi Bohinjki, je nastala v 16. stoletju. V 20. stoletju pa je nedaleč stran nastalo nekajkrat večje naselje manjših in večjih počitniških hiš. V Polju se lahko pohvalijo s prvim nordijskim centrom v Sloveniji. Res je, še pred znamenito Planico, so v Polju prirejali tekmovanja v smučarskih skokih. Tu je svoj skok opravila prva Slovenka in to kar v krilu. 😊

Pot nas pelje skozi gozd, mimo polj in travnikov. Ves čas nas spremlja tudi pogled na Triglav. Ni potrebe, da vsi rinemo gor, tudi od tu je čudovit.

Pot je večinoma ravninska z nekaj sence in obilo sonca, saj je žled tudi v bohinjskem koncu opravil svoje. Manjši vzpon je do vasice Žlan. Gručasta vasica v kateri je danes le nekaj hiš. Od tu nas pot vodi rahlo navzdol, skozi Dobravo do Bohinjske Bistrice.

Sedma etapa Juliane se zaključi na železniški postaji Bohinjska Bistrica. Ker pa grem rada tudi po svoje, sem se ustavila pri Zoisovem dvorcu, ki je nastal v 17. stoletju. Ob njem je park z uro, ki jo je dal postaviti Žiga Zois, da železarji ne bi zamujali na delo. 😎 Moja pot se je zaključila v župnijski cerkvi sv. Miklavža ali sv. Nikolaja, kakor je komu ljubše, ki jo je poslikal slikar Matija Koželj iz Kamnika.

Sedma etapa Juliane Trail je dolga 11 kilometrov, za tri ure hoda in razmeroma lahka, slikovita pa itak 😊

Slovenija, Gorenjska
Poglejte, tamle je Triglav, nam kaže eden od štirih srčnih Bohinjcev, ki so 26. avgusta 1778, na pobudo barona Žige Zoisa, prvi osvojili vrh Triglava. S skromno opremo in veliko izkušnjami, jim je podvig uspel v enem tednu. V spomin na ta dogodek so, ob njegovi dvestoletnici, leta 1978. postavili spomenik, nedaleč od Bohinjskega jezera. Spomenik je ustvaril kipar Stojan Batič.
Slovenija, Gorenjska
Jutranji pozdrav na Bohinjskem jezeru. Priznam, da tu nisem pričakovala galeba 😊
Slovenija, Gorenjska
Pristanišče na Bohinjskem jezeru
Slovenija, Goenjska
Spominska plošča na skali je bila postavljena 4. julija 1980. leta, v spomin na zmago Jeseniško - bohinjskega odreda nad nemškim okupatorjem, 4. aprila 1945. Z zmago so partizani preprečili požig Zgornje bohinjske doline.
Slovenija, Gorenjska
Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Kjer se konča Bohinjsko jezero in začne reka Jezernica, stoji kamniti most, ki so ga zgradili leta 1926. Pred tem je bil na tem mestu leseni most.
Slovenija, Gorenjska
Jutranja meglica nad Bohinjskim jezerom
Slovenija, Gorenjska
Zlatorog v Bohinju
Slovenija, Gorenjska
Juliana Trail, kažipot nas usmerja proti vasici Polje
Slovenija, Gorenjska
Tudi najmlajši so navdušeni nad Juliano 😊
Slovenija, Gorenjska
Napredujemo, kulturna krajina. Juliana Trail - Stara Fužina - Bohinjska Bistrica, 11 km.
Slovenija, Gorenjska
Triglav nas gleda 😊 Stari del vasi Polje pri Bohinju
Slovenija, Gorenjska
Na zimo smo pripravljeni 😎 Značilnost Gorenjske: urejenost
Slovenija, Gorenjska
Smučarske skakalnice v Nordijskem centru Polje. Začetki slovenskega skakalnega športa so v Bohinju. Že leta 1929. 10. februarja so na Poljah lahko videli smučarske skoke na prvi 50-metrski skakalnici. Projektiral jo je ing. Hanssen iz Norveške. Tudi sam je bil dober skakalec in se je udeležil omenjenega tekmovanja. Skočil je najdalj od vseh in pristal pri 43-ih metrih. Zanimivo je, vsaj meni, da je na skakalnici skočila tudi prva slovenska ženska skakalka in to kar v krilu. To je bila Agata Stare, rojena leta 1915. iz bližnjega naselja Žlan. Od Hanssenove skakalnice je ostalo bolj malo. Današnje so zgradili kasneje.
Slovenija, Gorenjska
Pitnik z lesenim koritom in kozolčkom na katerem je fotografija ing. Hanssena, konstruktorja skakalnic in skakalca iz Norveške
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Iz Polja smo se povzpeli, po rahlem klancu, na vzpetino kjer leži vasica Žlan 
Slovenija, Gorenjska
Žlan je gručasta vas iz 19. stoletja. Hiš je danes bolj malo. V tej obnovljeni pa je nekoč živela prej omenjena smučarska skakalka v krilu 😊
Slovenija, Gorenjska
Zapustili smo Žlan, stezice, širna vaška polja in se spustili v Bohinjsko Bistrico.
Slovenija, Gorenjska
Park Zoisove graščine z uro in nekdanjo delavsko hišo. Stolp z uro je postavil Žiga Zois, da delavci železarji ne bi zamujali na delo 
Slovenija, Gorenjska
Zoisova ura. Na stolpu je tudi znak družine Zois stoječi lev drži posodo z dragulji.
Slovenija, Gorenjska
Vhodni, kamniti portal iz tufa. Vhod v Zoisovo graščino. Nad portalom lev s posodo z dragulji. Za uspehe na gospodarskem področju je bilo družini Zois podeljeno plemstvo. Poimenovali so se "von Edelstein". Po slovensko bi rekli dragulj. Od tod levu posoda z dragulji.
Slovenija, Gorenjska
Zoisova graščina s parkom in uro stoji na Grajski ulici 14, ob Bohinjski Bistrici. Dvorec so zgradili sredi 17. stoletja bratje Locatelli, ki so bili prvotni lastniki fužin. Ko je prešel v last Zoisov, so v njem uredili prostore za bivanje družine in upravne prostore za rudarske nadzornike. Večkrat je v njem prebival tudi Žiga Zois. (info tabla)
Slovenija, Gorenjska
Skozi Bohinjsko Bistrico teče istoimenski potok
Slovenija, Gorenjska
Gospodarsko poslopje na Zoisovi ulici
Slovenija, Gorenjska
Vode se na bohinjskem koncu ne manjka. Manjši potoček teče med hišami v Bohinjski Bistrici
Slovenija, Gorenjska
Kapelica z lesenimi kipi Brezmadežne in dveh angelov, ki držita svečnika. Kapelico so postavili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. 
Slovenija, Gorenjska
Gostinski lokali ob potoku Bohinjska Bistrica
Slovenija, Gorenjska
Lepo obnovljena, nadstropna hiša, pravi mali dvorec nosi letnico 1781.
Slovenija, Gorenjska
Cerkev sv. Miklavža ali Nikolaja je bila zgrajena leta 1884. Pred tem je na tem mestu stala baročna cerkev iz 17. stoletja.
Slovenija, Gorenjska
Detajl lesene skulpture pred obzidjem cerkve sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici.
Slovenija, Gorenjska
Prezbiterij z glavnim oltarjem in poslikavo, ki je delo kamniškega slikarja Matije Koželja
Slovenija, Gorenjska
Poslikava kupole prezbiterija. Slikar Matija Koželj
Slovenija, Gorenjska
Stranski oltar posvečen Brezmadežni
Slovenija, Gorenjska
Stranski oltar sv. Jožefa


Podobno Juliana Trail:

Od Bleda do Radovljice

Od Jesenic do Blejske Dobrave

Vir:

bohinj.si

Register NKD






sobota, 07. marec 2020

Novo mesto, prestolnica Dolenjske

Staro mestno jedro Novega mesta je zelo slikovito. Leži v objemu reke Krke. Nekoč je bilo mesto obdano z obzidjem, reka pa je bila naravni obrambni jarek. Na nekdanjem obzidju so v 18. stoletju začeli graditi hiše v strnjenem nizu. Na ulični strani so pritlične, na strani, ki gleda proti Krki pa so podkletene, krasijo jih leseni ganki. Predel se imenuje Breg in tu se je rodil slovenski slikar Božidar Jakac.

Najlepši vstop v staro mestno jedro je čez železni Kandijski most, ki je tudi sam znamenitost Novega mesta. Od tu je čudovit pogled na Breg in na Kapiteljski grič, kjer dominira gotska cerkev sv. Nikolaja. Žal je za oglede zaprta, zato se po Hladnikovi ulici odpravim do knjižnice Mirana Jarca na Rozmanovi ulici. V srednjem veku je bil tu vstop v mesto. Danes se ta del imenuje Gornja oziroma Ljubljanska vrata. Sredi 20. stoletja so ga uredili po načrtih domačega arhitekta Marjana Mušiča.

Po Rozmanovi ulici pridemo naravnost na ogromen Glavni trg z mestno hišo, Kettejevim vodnjakom in strnjenim nizom mestnih hiš, ki s treh strani obdajajo trg. Hiše so eno ali dvonadstropne in večina jih ima v pritličju arkadni hodnik, kjer se je nekoč živahno trgovalo na prostem pa obenem pod streho. Tudi danes tu ne manjka trgovin in lokalov za modrovanje in kofetkanje. 😎

Po dolgem prečesavanju in ogledovanju starega mestnega jedra, je nujno tudi posedet na lepem trgu ob dobri kavi. Vem, da mi je še veliko znamenitosti in zanimivih hiš ostalo za kakšno drugo priložnost. 

Slovenija, Dolenjska
Leon Štukelj, pravnik, telovadec, olimpionik, nas pričaka ob Kandijskem mostu, na vstopu v staro mestno jedro Novega mesta. Kip so postavili junija 2012. in je darilo ruske kiparke Stanislave Kalinine (delo.si)
Slovenija, Dolenjska
Novo mesto, staro mestno jedro objema reka Krka.
Slovenija, Dolenjska
Jakčev dom, Sokolska 1, Novo mesto. V hiši je bil nekoč hotel in kavarna. Leta 1904. ga je dal zgraditi oče Božidarja Jakca. Danes je v njej na ogled stalna zbirka Jakčevih del. 
Slovenija, Dolenjska
Strnjen niz nadstropnih hiš na Pugljevi ulici
Slovenija, Dolenjska
Le na kaj je tako zelo osredotočen beli mucek 💜
Slovenija, Dolenjska
Aha, račke ga zanimajo 😍
Slovenija, Dolenjska
Župančičevo sprehajališče ob reki Krki v Novem mestu.
Slovenija, Dolenjska
Staro mestno obzidje z nizom strnjenih hiš na vrhu. Začeli so jih graditi v 18. stoletju. Nekatere so tekom desetletij dodobra spremenile svoj videz
Slovenija, Dolenjska
Slikovita, ozka ulica Breg v Novem mestu. Pritlične hiše v strnjenem nizu so zgrajene na nekdanjem mestnem obzidju. 16. julija 1899. se je tu rodil znameniti slovenski slikar Božidar Jakac. Prva hiša na levi naj bi bila njegova rojstna hiša.
Slovenija, Dolenjska
Strnjen niz pritličnih hiš na ulici Breg v Novem mestu. Prve hiške so zgradili konec 18. stoletja.
Slovenija, Dolenjska
Pritlična hiša na Cvelbarjevi 16
Slovenija, Dolenjska
Mačja lepota v črnem prinaša srečo 💜
Slovenija, Dolenjska
Enonadstropna zgradba v kateri od leta 1952. domuje Dolenjski muzej, je bila zgrajena leta 1564. kot komenda nemškega viteškega reda. Od tu ime stavbe, Križatija.
Slovenija, Dolenjska
Kamniti, polkrožni portal. Vhod na dvorišče nekdanje komende
Slovenija, Dolenjska
Gotska cerkev oziroma stolnica sv. Nikolaja stoji na Kapiteljskem hribu. Njen nastanek sega v prvo polovico 15. stoletja.  
Slovenija, Dolenjska
Štiri sončne ure je dal postaviti prošt Jožef Lap, leta 2006, ko je bila ustanovljena novomeška škofija
Slovenija, Dolenjska
Sončna ura
Slovenija, Dolenjska
Nadškof Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900. v Vrbi na Gorenjskem. Bil je nečak pesnika Franceta Prešerna. Nadškofov obisk v Novem mestu, leta 1952. se ni najbolje končal. 20. januarja, so ga na železniški postaji Bršljin, polili z bencinom in zažgali. Napad je preživel, vendar je posledice čutil do konca življenja. Umrl je 17. julija 1963. v Ljubljani.
Slovenija, Dolenjska
Vrata usmiljenja so slavnostno odprli decembra 2015. Na Vratih je tudi podoba habsburškega cesarja Rudolfa IV. ustanovitelja Novega mesta. Na vrhu vrat je kapiteljski grb, na dnu pa arheološki predmeti ki so jih našli ob izkopavanjih. Seveda ne manjka znamenita bronasta situla. Vrata so delo kiparja Mirsada Begiča.
Slovenija, Dolenjska
Sedež novomeške škofije, vhodni portal
Slovenija, Dolenjska
Reliefna plošča z grbi in letnica 1623. na sklepniku.
Slovenija, Dolenjska
Hiša na vogalu Rozmanove in Hladnikove ulice ima srednjeveško zasnovo. Bila je del srednjeveškega mestnega obzidja
Slovenija, Dolenjska
Knjižnica Mirana Jarca na Rozmanovi ulici 28 v Novem mestu. Hišo so zgradili na prelomu iz 18. v 19. stoletje. V njej je bila kresija. V knjižnico so jo spremenili leta 1954. po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. Čudovit kamnit portal je iz dvorca Ruperčvrh iz 17. stoletja, ki je stal v Stranski vasi pri Novem mestu
Slovenija, Dolenjska
Spominska loža posvečena padlim v drugi svetovni vojni. Stoji ob knjižnici pri Gornjih oziroma Ljubljanskih vratih. Kompleks je bil zasnovan v letih po drugi svetovni vojni, po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. V srednjem veku je bil tu vhod v mesto
Slovenija, Dolenjska
Skladatelj Marjan Kozina se je rodil in umrl v Novem mestu (1907-1966). V njegovem širokem glasbenem opusu najdemo tudi glasbo, ki jo je napisal za filme o Kekcu in so že ponarodele. Doprsni kip ob novomeški knjižnici je delo kiparja Zdenka Kalina.
Slovenija, Dolenjska
Pravi dvorec na Rozmanovi 19 je bil zgrajen na mestnem obzidju, katerega del je še vedno ohranjen. Zasnova je iz 14. stoletja. V njej je bila gostilna. Hiša je tudi rojstna hiša skladatelja Marija Kogoja. Danes v njej domuje uspešna tovarna zdravil Krka iz Novega mesta
Slovenija, Dolenjska
Na stičišču Rozmanove ulice in Prešernovega trga stoji spomenik Pojmo bratje pesem o svobodi, delo kiparja Jakoba Savinška (4. februar 1922. Kamnik - 17. avgust 1961. Kirchheim, Nemčija)
Slovenija, Dolenjska
Hiša na Rozmanovi 22 je bogato okrašena z ornamenti. Zgradili so jo konec 18. stoletja. V pritličju je bila gostilna. Hiša tudi danes služi temu namenu 
Slovenija, Dolenjska
Kastelčeva ulica v starem mestnem jedru Novega mesta
Slovenija, Dolenjska
Spominska plošča na Rozmanovi ulici 10. Na tem prostoru je stala hiša v kateri so januarja 1848. v slovenskem jeziku uprizorili igro Antona Tomaža Linharta, Matiček se ženi
Slovenija, Dolenjska
Iz Rozmanove ulice na Glavni trg.
Slovenija, Dolenjska
Dvonadstropna hiša na Glavnem trgu 1 ima klasicistično okrasje na pročelju in arkadni hodnik v pritličju. Na kamnitem portalu je vklesana letnica 1905.
Slovenija, Dolenjska
Zasnova dvonadstropne hiše na Glavnem trgu 2 je iz 16. stoletja. Današnjo podobo je dobila na začetku 19. stoletja, ko so združili dve hiši
Slovenija, Dolenjska
Kettejev vodnjak na Glavnem trgu v Novem mestu postavljen leta 1955. po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. Na rob vodnjaka so vklesani verzi Kettejeve pesmi Na trgu. 
Slovenija, Dolenjska
Na vogalni, nadstropni hiši, na Glavnem trgu 29, se lepo vidi, da je grajena iz kamna. 
Slovenija, Dolenjska
Steber s stiliziranim bronastim Triglavom in zvezdo na vrhu, je spomenik posvečen dvema, na Glavnem trgu, obešenima partizanoma med drugo svetovno vojno. Na stebru je datum 30.XII.1943. Osrednji gotski steber, ki ga obdajajo stebriči, je del hiše Glavni trg 26, pred katero stoji. Spomenik so postavili leta 1952. in je delo arhitekta Marjana Mušiča (16. november 1904 Novo mesto - 6. januar 1984. Portorož) 
Slovenija, Dolenjska
Strnjen niz nadstropnih hiš na Glavnem trgu z arkadnim hodnikom v pritličju, kjer se je nekdaj trgovalo. Tudi danes so v pritličju trgovine, vendar so njihove "stojnice" v zaprtih prostorih
Slovenija, Dolenjska
Novomeški Rotovž na Glavnem trgu 7 so zgradili leta 1905.
Slovenija, Dolenjska
Pred mestno hišo sta na visokih marmornih podstavkih doprsna kipa Janeza Trdine in Dragotina Ketteja, delo kiparja Jakoba Savinška. Postavili so ju leta 1955.
Slovenija, Dolenjska
Grb Novega mesta na mestni hiši s podobo habsburškega vojvode Rudolfa IV, ustanovitelja mesta. Ustanovna listina je iz leta 1365.
Slovenija, Dolenjska
Frančiškanska cerkev sv. Lenarta v Novem mestu
Slovenija, Dolenjska
Simpatična, enonadstropna hiša na Glavnem trgu 13, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. V njej je domovala prva čitalnica v Novem mestu. V pritličju ima lepo ohranjeno leseno izložbo.
Slovenija, Dolenjska
Simpatični pristan na reki Krki pri Kandijskem mostu.
Slovenija, Dolenjska
Kandijski most, železna konstrukcija, ki povezuje staro mestno jedro Novega mesta in Kandijo. Čez reko Krko se razteza v enem loku, dolgem 75 metrov. Postavili so ga leta 1898.
Slovenija, Dolenjska
V tej nadstropni hiši na Kandijski ulici se je septembra 1920. zgodila Novomeška pomlad. Šlo je za Prvo pokrajinsko umetniško razstavo pod pokroviteljstvom Riharda Jakopiča. Tej so sledili glasbeni koncerti in kulturne prireditve.
Slovenija, Dolenjska
Spominska plošča Novomeški pomladi.
Slovenija, Dolenjska
Hiša na Kandijski 13, tik ob Kandijskem mostu, je iz začetka 19. stoletja. V pritličju so ohranjene izvirne lesene izložbe. Nekoč so tu prodajali železnino, danes pa oblačila in tekstilne izdelke
Slovenija, Dolenjska
Polkrožno zaključen kamniti portal in ravno tako obe okni na Kandijski 30.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm

Žužemberk, središče Suhe krajine

Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca




Vir: visitnovomesto.si
Register NKD
Brošura: Novo mesto, turistični vodnik, Tomaž Levičar, Zavod za turizem, Novo mesto, avgust 2012
zupnija-stolna-nm.rkc.si