Dva čudovita kraja v Posočju, Kobarid in Bovec, povezujeta 13. etapo daljinske pohodne poti Juliana Trail. Slikovita in razgibana pot ob reki Soči je dolga dobrih 21 kilometrov. Naša pot je bila nekolika daljša. Izven začrtane etape smo obiskali slap Kozjak, naredili manjši ovinek čez vasico Trnovo ob Soči in se povzpeli do slapa Boka.
Pot smo prehodili v dveh etapah. V poletnem času, ko vozijo dodatni lokalni avtobusi, je to izvedljivo. Pot je speljana skozi kanjon reke Soče, kjer v poletnih mesecih lahko opazujemo kajakaše. V tem delu je Soča zelo živahna. Pri lesenem razgledišču pelje pot naravnost do slapa Kozjak. Juliana Trail pa se ob njem spusti vse do Soče. Tu se vanjo izliva potok Kozjak. Prečkamo potok in tu se ravnina konča. Po kozjih poteh in recikliranih stopniščih se dvigamo nad reko in se znova spustimo skoraj do nje. Na enem mestu si pomagamo tudi z jeklenico. Previdnost in dobra obutev sta obvezni, a je vredno. 😊
Čez 70 metrov dolg most Prosja, se odpravimo do manjšega naselja Trnovo ob Soči, ki spada pod občino Kobarid. Majhna vasica je dobro znana oboževalcem vodnih športov. Tu se nahaja naravna kajakaška slalomska pot, ki je znana tudi po Evropi in prav tu se je leta 1991. odvijalo kajakaško svetovno prvenstvo v spustu na Soči. Pri kampu Trnovo prečkamo Sočo in že smo na trasi Juliane, kjer nas pričaka simpatična družinica oslov. 💜
Od tu naprej jo mahnemo čez z mahom prekrit gozd, prečkamo suho strugo hudournika in se spustimo do Soče. Skozi Log Čezsoški pridemo do mostu Boka. Zopet odklon z Juliane Čez most Boka, mimo hotela Boka pa lepo počasi v hrib in do slapa Boka. Čeprav je slap viden tudi s ceste, se odpravimo do razgledišča, da si ga ogledamo še od blizu.
Vrnemo se do mostu Boka in naša pot do Bovca je od tu naprej samo še po ravnem. Pred Bovcem nas čaka še dolga vas Čezsoča, ki je tudi vredna ogleda. Če nič drugega, tu je sredi vasi delujoča gostilna, kjer si ob kavi malce oddahnemo. V vasi je precej starejših, lepo obnovljenih bovških hiš. Najdemo pa tudi maketo bojev na soški fronti.
V Bovcu smo zaključili 13. etapo Juliane Trail. Utrujeni a kljub temu zadovoljni ob prehojenem in videnem na tej slikoviti etapi.
 |
| Koliko pohodnih možnosti 😊 Kam naj se odpravimo? Na levo, ob Soči in vse do Bovca. |
 |
| Za Napoleonovim mostom stoji na skali spomenik posvečen partizanu Ivanu Bergincu iz Idrskega, ki so ga na tem mestu pokončali esesovci 9. novembra 1943. (napis na spomeniku) |
 |
| Narava reciklira 💙 |
 |
| Oznaka za pohodniško pot Juliana Trail. Malo je treba tudi kamne pogledat. 😊 |
 |
| Od Kobarida proti Trnovem ob Soči. |
 |
| Ob poletni vročini je tu prijetna senca |
 |
| Brv čez Sočo nas lahko pripelje do Tonocovega gradu, toda mi gremo naprej do razgledišča in proti Bovcu |
 |
| Pri razgledišču se pohodna pot 13. etape Juliane Trail spusti do Soče. Mi smo naredili manjši odmik od poti in se odpravili do bližnjega slapu Kozjak. |
 |
| Puščavnikova votlina? 😎 Ali pa kaverna iz prve svetovne vojne. |
 |
| Približno kilometer dolga pohodna pot, v eno smer, od razgledišča do slapu Kozjak. |
 |
| Še stopnice premagamo in ... |
 |
| ... tu je, približno 15 metrov visoki, Veliki Kozjak. Napaja ga istoimenski potok, ki se pod omenjenim razglediščem izliva v reko Sočo. Naravna znamenitost, obdana s kamnitimi stenami, kot bi stopili v dnevno sobo. Do slapu je speljana urejena in razgibana sprehajalna pot, ki jo je potrebno vzdrževati, zato je tistih nekaj € vstopnine vredno plačati. |
 |
| Smo že nazaj na Juliani. Pri razgledišču se spustimo do Soče. Tu se potok Kozjak izliva v Sočo. Malo si ogledamo kanuiste, ki jih na Soči ne manjka in se odpravimo na težji del poti. Vsaj zame. 😊 |
 |
| "Gori, doli, naokoli", naslov televizijske oddaje mi je zdaj bolj jasen. Pot ob Soči se ves čas dviga in spušča |
 |
| V "cik-caku" se dvignemo nad Sočo |
 |
| ... tudi po stopnicah, kolena so nam hvaležna 😊 |
 |
| Za ta rajski razgled na lepotico Sočo se je bilo vredno potruditi. 💙 |
 |
| Če smo prišli "gori", moramo tudi "doli" 😆 |
 |
| Klop z razgledom na reko Sočo |
 |
| Razgled na našo lepo Sočo z zgornje klopi 😊 |
 |
| Razgibana Juliana Trail nas pelje čez mostičke in po kozjih poteh. Previdnost ni odveč. V tem delu nam je v pomoč jeklenica. Za občudovanje Soče in okolice se raje ustavimo. 😍 |
 |
| Del Soče med Kobaridom in Trnovim je namenjen samo kajakašem. V tem delu je reka preveč živahna in za neizkušene tudi nevarna. |
 |
| Urejena peš pot ob reki Soči |
 |
| Most Prosja je dolg 70 metrov. Na drugi strani Soče je vasica Trnovo ob Soči. |
 |
| Trnovo ob Soči je manjša vasica, ki spada v občino Kobarid |
 |
| Trnovo ob Soči. Spomenik žrtvam druge svetovne vojne |
 |
| Trnovo ob Soči. Nekoč je bila lepotica 😎 |
 |
| Trnovo ob Soči in cerkev sv. Trojice iz 18. stoletja |
 |
| Kamp Trnovo ob Soči. Tu bomo zapustili vas in se čez most odpravili nazaj na 13. etapo Juliane. |
 |
| Trnovo ob Soči. Naravna kajakaška slalomska proga, ki je poznana tudi po Evropi. |
 |
| Srečanje z veselo družinico oslov. Po "čohanju" in "fotošutingu" smo se odpravili naprej. Do Bovca je še dolga. 😊 |
 |
| Po kolovozu ... |
 |
| ... skozi, z mahom prekrit gozdiček ... |
 |
| ... čez suho strugo hudournika ... |
 |
| ... mimo pastirskih, v glavnem zapuščenih, koč ... |
 |
| ... do prekrasne in z vsemi superlativi ovenčane reke Soče. 💙 |
 |
| Pogledamo še Studenček 😊 |
 |
| William in Harry sta srečna in zadovoljna v Posočju 💜 |
 |
| Log Čezsoški. Kolovozna pot nas pripelje do mostu Boka |
 |
| Meritev gladine Soče, pri mostu Boka |
 |
| V bližini hotela Boka je Soča umirjena in bolj lenobna, zato je tu ravno pravi teren za raftanje. |
 |
| Družinski hotel Boka in spominska plošča na betonskem bloku, ki s svojim vrhom simbolizira Triglav. Spomenik so postavili leta 1946. |
 |
| Mimo hotela Boka nas vodi pot do slapu Boka. Tudi tu je pot podprta s stopnicami. |
 |
| Eden najmogočnejših slovenskih slapov je slap Boka. Meri kar 144 metrov, v širino pa 18 metrov. Napajajo ga vode, ki prihajajo s Kaninskega pogorja. Slap je največji in kot pravijo na strani soca-valley.com, najbolj fotogeničen v spomladanskem času. Mi smo ga obiskali v mesecu avgustu. Še vedno je fotogeničen. 😊 |
 |
| Če kdo ne zmore hoje v hrib in po stopnicah, nič se bat. Slap Boka je eden redkih, če ne edini, ki ga lahko občudujemo tudi s pločnika. 😊 To je še ena znamenitost, ki ni ravno na poti Juliane, ampak jo je vredno obiskati. Pravijo, da je slap najlepši in največji spomladi, ko se sneg topi in je vodnatost na vrhuncu. Mi smo bili tam avgusta. |
 |
| Od Boke do Čezsoče in naprej do cilja v Bovcu pa ena sama ravnina. 😊 |
 |
| Zgoraj opazovalnica, spodaj strelišče. |
 |
| V Čezsoči smo dobrodošli 😊 |
 |
| Čezsoča, cerkev sv. Antona Puščavnika so zgradili leta 1927, na prostoru kjer je stala prejšnja cerkev, ki je bila popolnoma uničena v prvi svetovni vojni. |
 |
| Čezsoča, spomenik padlim borcem in žrtvam grozot v drugi svetovni vojni. V središču vasi so ga postavili septembra 1949. |
 |
| Čezsoča, maketa bovške hiše |
 |
| Čezsoča. Čudovita vila Korošec. |
 |
| Čezsoča, maketa 12. ofenzive soške fronte, oktober 1917. Nikoli več. |
 |
| Čezsoča. Strnjen niz hiš v bovškem slogu, iz konca 19. stoletja, v starem vaškem jedru. Za bovško hišo je značilno zunanje stopnišče, širok napušč in strma dvokapna streha. |
 |
| Čezsoča. Štiristransko, kamnito znamenje s štirikapno, leseno strešico. |
 |
| Čezsoča, vodnjak se prilagaja stopnišču |
 |
| Čezsoča. Tik ob Soči in mostu, ki ga prečkamo, da dosežemo naš cilj, Bovec, je ohranjena kamnita apnenica, v obliki odsekanega stožca, iz 19. stoletja |
 |
| Čezsoča. Predno se odpravimo čez most proti Bovcu, še kratek pogled na navdušene vodne športnike in športnice. |
 |
| Čezsoča. Most čez reko Sočo krasijo rože. |
 |
| Bovec. Spominska plošča posvečena padlim vojakom v bovški kotlini v prvi svetovni vojni. |
 |
| Bovec. Na tem mestu se je v prvi svetovni vojni začela operacija, ki je znana kot "čudež pri Kobaridu" |
 |
| Cilj je na dosegu roke. Bovec 😎 |
 |
| Bovec, krožišče krasi planinski orel |
 |
Slasten zaključek 13. etape Juliane Trail. Bovška kuhn'ca, stojnica v centru na Glavnem trgu
Povezano:
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar