Brestanica in grad Rajhenburg

Grad Rajhenburg stoji na grajski vzpetini nad sotočjem reke Save in potoka Brestanica. Postavili so ga na začetku 12. stoletja, v romanskem slogu. Tekom stoletij je grad spreminjal svojo velikost in slog. Slednji je prehajal iz poznogotskega v renesančni slog, nato se je pojavil barok in lastniki so morali slediti arhitekturni modi. Leta 2012. so grad temeljito prenovili in ga namenili kulturi. Razstave, muzejske zbirke, prireditve, koncerti, poroke, različni dogodki. Same lepe in vesele stvari.

Na gradu Rajhenburg v Brestanici so nekaj časa živeli in delali menihi trapisti. Grad so kupili okoli leta 1880. Njihovo geslo je bilo Ora et labora, moli in delaj. Red je bil samooskrben. Imeli so posestva, obdelovali so polja, ukvarjali so se z živinorejo, proizvajali sir, ki se po njih imenuje Trapist. Imeli so vinograde in sadovnjake. Že leta 1896. so izdelovali odlično čokolado in likerje. Svoje proizvode so prodajali po vsej Evropi. Tudi na dunajskem dvoru so bili njihovi redni odjemalci. Trapisti so pridno in uspešno delali in molili vse do leta 1941, ko jih je okupator izgnal. Dolgo uspešno obdobje menihov je prikazano v stalni razstavi 'Trapisti v Rajhenburgu'.

Življenje na gradu ni bilo vedno lepo. O tem pričata stalni razstavi, o dogajanju na gradu med drugo svetovno vojno in po njej. Med vojno je tu okupator zbiral ljudi iz cele Slovenije in jih pošiljal v izgnanstvo. Stalna razstava 'Slovenski izgnanci 1941-1945' pripoveduje pretresljive zgodbe ljudi, ki so to doživeli in preživeli. 

Druga stalna razstava je iz časa, ko je zavladala 'svoboda'. Mogočni grad se je, za kar osemnajst let, spremenil v zapor. O tem obdobju govori razstava 'Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966'.

Leta 2012. so grad Rajhenburg temeljito in celovito obnovili ter ga namenili kulturi in kulturnim prireditvam. Dogajanje med drugo svetovno vojno pa vse do leta 1966. se ne sme nikoli več ponoviti.

Mogočni grad Rajhenburg v objemu vrtnice 💜

Grad Rajhenburg stoji na vzpetini, nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save. Na začetku 12. stoletja ga je dal zgraditi salzburški nadškof Konrad.

Leta 2012. so zaključili celostno prenovo gradu Rajhenburg. Dolgo zgodovino gradu lahko spremljamo ob ohranjenih romanskih, gotskih in renesančnih arhitekturnih elementih. Danes je v njem muzej, razstavni prostori, odvijajo se različne prireditve, poroke in ostali zanimivi dogodki.

Skozi stoletja je grad Rajhenburg spreminjal svojo podobo. V osnovi romanski grad, je postal v 16. stoletju poznogotski, v 17. stoletju renesančni, v 18. stoletju je dobil baročno podobo in v 19. historično. 

Pogled z gradu Rajhenburg na reko Savo. Ob njej je speljana sprehajalna pot, na njej pa se ljudje zabavajo z vožnjo na barčicah.

Vhodna lopa, vhod na grajsko dvorišče

Kamniti sklepnik nad vhodnim portalom v grad Rajhenburg, ima vklesan grb plemiške družine Gall. Na začetku 17. stoletja je bil lastnik gradu Franc Gall plemeniti Gallenstein. V njegovem času je bil grad obnovljen.

Arkadno dvorišče gradu Rajhenburg. Odličen ambient za glasbene prireditve.

Poslikave na dvoriščnih pročeljih in arkadni hodniki so iz začetka 17. stoletja. 

Poznogotski kamniti šilasti portal je nastal okoli leta 1500, ko je dal habsburški vojskovodja Rajnpreht Rajhenburški, zgraditi večnadstropni, obrambni okrogli stolp. 

Alkimija v okroglem, nekoč obrambnem stolpu gradu Rajhenburg. Stolp ima v spodnjem delu častitljivo debelino zidovja, kar 3,6 metra merijo. 

Luneta z reliefnim okrasjem, v pritličju arkadnega hodnika. Odkrili so jo pod plastjo ometa, leta 2000. Na tem mestu stoji od začetka 17. stoletja. Predvidevajo, da je še starejša in da je bila del romanskega glavnega portala iz 12. stoletja.

Romanska kapela na gradu Rajhenburg je bila odkrita leta 1979. Pri obnovi so restavrirali izvirni romanski pod iz hrastovih desk. 

Detajl kamnitega portala, ki vodi v gotsko kapelo na gradu Rajhenburg

Rebrasto obokan strop gotske kapele

Notranje grajsko stopnišče, eno od mnogih

Kapela z renesančnimi freskami iz prve polovice 16. stoletja.

Renesančne, stenske poslikave so nastale okoli leta 1530. v fresko tehniki.

Domnevajo, da so renesančno poslikavo kapele na gradu Rajhenburg, ustvarili mojstri, ki so poslikali tudi cerkev Karmelske Matere božje v Marija Gradcu pri Laškem.

Renesančna freska s podobami takratnih dvorjanov na gradu Rajhenburg. Prvi na levi naj bi bil Jurij III. Rajhenburški.

Razstave in muzejske zbirke na gradu Rajhenburg. Stalna razstava 'Slovenski izgnanci 1941-1945', Stalna razstava 'Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966', Razstava o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi narodi. Pretresljivo. Temna stran mogočnega gradu, za kar ni sam prav nič kriv. 😢

Med izgnanci med drugo svetovno vojno so bili tudi slovenski kulturniki. Pisatelj Anton Ingolič, profesor in publicist dr. Pavle Strmšek in pisatelj Fran Roš. Fotografija z razstave o slovenskih izgnancih na gradu Rajhenburg.

Pogled z gradu na staro trško jedro Brestanice. Svoje novo ime je kraj dobil leta 1952. 

Brestanica, staro trško jedro in stara župnijska cerkev sv. Petra in Pavla. Stoji na Šutni, ki je najstarejši del Brestanice.

Z množico tramov podprto ostrešje renesančnega grajskega stolpa.

Pogled z gradu na železniško postajo Brestanica in reko Savo.

Krajevna skupnost Brestanica spada pod občino Krško.

Povezano. Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Grad Sevnica in Lutrovska klet

Vir: voden ogled

katalogi in brošure o gradu Rajhenburg

Laško - Nadžupnijska cerkev sv. Martina in Karmelska Mati božja v Marija Gradcu

V Laškem smo obiskali dva čudovita sakralna spomenika. Ogledali smo si nadžupnijsko cerkev sv. Martina. Stoji v starem mestnem jedru, pod graščino Tabor. Slednjo je pivovarna Laško obnovila in v njej odprla prestižno restavracijo. Drugi pa je majhna cerkvica posvečena Karmelski Materi božji v laški krajevni skupnosti Marija Gradec.

Na začetku 13. stoletja naj bi začeli graditi cerkev sv. Martina. Najstarejši del je zvonik in osrednja ladja, zgrajeni v poznoromanskem slogu. Ko so prizidali današnji prezbiterij, je zvonik ostal sredi cerkve. Ob vstopu v cerkev nas v niši, na pročelju kapele, pozdravi kamniti lev. V notranjosti pa prava eksplozija od romanike do gotike in baroka. Cerkev premore kar deset oltarjev. Razkošne freske graškega slikarja Johanna Vogla. Zvezdasto obokano glavno ladjo, poslikano s cvetličnimi motivi, zanimiv romanski kropilnik in še marsikaj zanimivega kar je res vredno ogleda.

V laški krajevni skupnosti Marija Gradec, stoji na manjši vzpetini, nad reko Savinjo, gotska cerkev posvečena Karmelski Materi Božji. Zasnova simpatične cerkvice sega v leto 1505. Današnja podoba pa je iz 17. stoletja. Krasijo jo edinstvene freske, ki so nastajale ob prehodu iz gotike v renesanso, v prvi polovici 16. stoletja. Iz tega obdobja je tudi glavni oltar. 

Ob baročnih kapelicah, ki stojijo pod cerkvijo, so v 18. stoletju uprizorili Kristusov pasijon. Križev pot je potekal vse od laškega trga do cerkve v Marija Gradcu. Dogodek štejejo za prvo gledališko igro v Laškem. 

Za konec potepanja in raziskovanja katedrale sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, muzeja in znamenitosti Celja ter sakralnih spomenikov v Laškem smo si v nekdanjem dvorcu Celjskih grofov v Marija Gradcu privoščili še težko pričakovano večerjo. 😎

Laško, Aškerčev trg. Staro mestno jedro s strnjenim nizom hiš in manjšim parkom z Marijinim stebrom. Marijin kip je nekoč stal pod Karmelsko cerkvijo v Marija Gradcu kot kip za priprošnje. Originalni kip je v stranski ladji cerkve sv. Martina, tale na trgu je kopija.

Cerkev sv. Martina v Laškem so začeli graditi na začetku 13. stoletja. Iz tistega časa je ohranjen zvonik in glavna ladja. Približno v 14. stoletju so cerkvi prizidali stranski ladji. 

Razkošen glavni, renesančni oltar sv. Martina je iz 18. stoletja. Ob sv. Martinu so vsi štirje evangelisti.

Baročne sedilije

Stranska baročna kapela Srca Jezusova sli kapela sv. Križa s poslikavo Johanna Vogla.

Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija s kupolo. Obe kapeli, ob glavnem oltarju, sta bili dozidani v prvi polovici 18. stoletja. Poslikal ju je Johann Chrysostomus Vogl, slikar iz Gradca

Stranski oltar sv. Florjana

Baročna prižnica

Strop glavne ladje je bil prvotno raven. V 15. stoletju je dobila zvezdast obok. 

Baročni, zlati oltar je iz leta 1666. Je najstarejši oltar v cerkvi sv. Martina

Romanski kropilnik

Barvita stranska ladja s kipom Pieta

Rebrasti obok s sklepniki in pastelno obarvana rebra

Originalni Marijin kip, ki je bil del votivnega znamenja in je stal pod cerkvijo Karmelske Matere božje v Marija Gradcu. 

Nagrobna plošča Baltazarja Tavčarja, duhovnika in protireformatorja. Rodil se je v Štanjelu, okoli leta 1560. Umrl je v Laškem, 18. novembra 1625, kjer je bil zadnjih osemindvajset let, vse do dvoje smrti, nadžupnik. 

Rimski lev v niši, na zunanji steni kapele sv. Frančiška Ksaverija. Prvotno naj bi bil lev del rimskega nagrobnika.

Grad Tabor nad Laškim. Nekoč sedež gospoščine in sodišče. Danes, po zaslugi pivovarne Laško, prestižno gostišče. 

Hišica v cvetju 💚

Kapelica sv. Janeza Nepomuka ob Savinji, v Laškem

Laško leži ob reki Savinji. Nad njo, na hribu, stoji cerkev sv. Mihaela, z dvema zvonikoma, iz prve polovice 17. stoletja.

Enoladijska cerkev Karmelske Matere božje, stoji na manjšem griču nad sotočjem Savinje in potoka Lahomnica

V Laško se pride po cesti, železnici, mogoče tudi po Savinji 😊

Gotsko cerkev Karmelske Matere božje v Marija Gradcu, so začeli graditi leta 1505. Ima eno ladjo, brez ločenega prezbiterija. Krasijo jo trije baročni oltarji in srednjeveške freske.

Pod beležem, so leta 1927. odkrili srednjeveške freske. Nastale so ob prehodu poznega srednjega veka v renesanso. Obnovili so jih leta 1970. Na steni so freske s prizori iz Marijinega življenja.

Največja ohranjena freska je "Poklon sv. Treh kraljev". Nad njo dve manjši freski "Križanje" in "Snemanje s križa"

Zgodnje renesančne freske iz leta 1526. 

Osrednji del glavnega oltarja s kipom Karmelske Matere božje z Jezusom v naročju. Oltar je iz 17. stoletja. Leta 1768. sta ga prenovila Ferdinand Gallo in Anton Ivšek

Stranski oltar sv. Janeza Krstnika iz leta 1693. Osrednji del prikazuje sv. Janeza Krstnika, ki krščuje Kristusa. Ob straneh sta sv. Ana in sv. Elizabeta.

Stranski oltar Kristusovega trpljenja z orodji mučenja

Potok Lahomnica v naselju Marija Gradec, ki spada v občino Laško.

Dvorec Gradec se v pisnih virih prvič omenja leta 1444, ko so ga Celjski grofje podarili svojemu kanclerju. Leta 1993. je dvorec kupila družina Čater. Obnovili so ga in v njej odprli gostilno, ki obratuje še danes. Vmes pa je dvorec gostil različne ljudi in dejavnosti. Od jurklošterskih kartuzijanov do bolnišnice in lastnika, ki je ob potoku odprl cementarno pa brata, ki sta v dvorcu izdelovala igrala in pohištvo. 

Celje, mesto pod mestom

Vir: 

- gostisce-cater.si

- zupnijalasko.si

- Laški zbornik 2007, Knjižnica Laško