Brestanica in grad Rajhenburg

Grad Rajhenburg stoji na grajski vzpetini nad sotočjem reke Save in potoka Brestanica. Postavili so ga na začetku 12. stoletja, v romanskem slogu. Tekom stoletij je grad spreminjal svojo velikost in slog. Slednji je prehajal iz poznogotskega v renesančni slog, nato se je pojavil barok in lastniki so morali slediti arhitekturni modi. Leta 2012. so grad temeljito prenovili in ga namenili kulturi. Razstave, muzejske zbirke, prireditve, koncerti, poroke, različni dogodki. Same lepe in vesele stvari.

Na gradu Rajhenburg v Brestanici so nekaj časa živeli in delali menihi trapisti. Grad so kupili okoli leta 1880. Njihovo geslo je bilo Ora et labora, moli in delaj. Red je bil samooskrben. Imeli so posestva, obdelovali so polja, ukvarjali so se z živinorejo, proizvajali sir, ki se po njih imenuje Trapist. Imeli so vinograde in sadovnjake. Že leta 1896. so izdelovali odlično čokolado in likerje. Svoje proizvode so prodajali po vsej Evropi. Tudi na dunajskem dvoru so bili njihovi redni odjemalci. Trapisti so pridno in uspešno delali in molili vse do leta 1941, ko jih je okupator izgnal. Dolgo uspešno obdobje menihov je prikazano v stalni razstavi 'Trapisti v Rajhenburgu'.

Življenje na gradu ni bilo vedno lepo. O tem pričata stalni razstavi, o dogajanju na gradu med drugo svetovno vojno in po njej. Med vojno je tu okupator zbiral ljudi iz cele Slovenije in jih pošiljal v izgnanstvo. Stalna razstava 'Slovenski izgnanci 1941-1945' pripoveduje pretresljive zgodbe ljudi, ki so to doživeli in preživeli. 

Druga stalna razstava je iz časa, ko je zavladala 'svoboda'. Mogočni grad se je, za kar osemnajst let, spremenil v zapor. O tem obdobju govori razstava 'Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966'.

Leta 2012. so grad Rajhenburg temeljito in celovito obnovili ter ga namenili kulturi in kulturnim prireditvam. Dogajanje med drugo svetovno vojno pa vse do leta 1966. se ne sme nikoli več ponoviti.

Mogočni grad Rajhenburg v objemu vrtnice 💜

Grad Rajhenburg stoji na vzpetini, nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save. Na začetku 12. stoletja ga je dal zgraditi salzburški nadškof Konrad.

Leta 2012. so zaključili celostno prenovo gradu Rajhenburg. Dolgo zgodovino gradu lahko spremljamo ob ohranjenih romanskih, gotskih in renesančnih arhitekturnih elementih. Danes je v njem muzej, razstavni prostori, odvijajo se različne prireditve, poroke in ostali zanimivi dogodki.

Skozi stoletja je grad Rajhenburg spreminjal svojo podobo. V osnovi romanski grad, je postal v 16. stoletju poznogotski, v 17. stoletju renesančni, v 18. stoletju je dobil baročno podobo in v 19. historično. 

Pogled z gradu Rajhenburg na reko Savo. Ob njej je speljana sprehajalna pot, na njej pa se ljudje zabavajo z vožnjo na barčicah.

Vhodna lopa, vhod na grajsko dvorišče

Kamniti sklepnik nad vhodnim portalom v grad Rajhenburg, ima vklesan grb plemiške družine Gall. Na začetku 17. stoletja je bil lastnik gradu Franc Gall plemeniti Gallenstein. V njegovem času je bil grad obnovljen.

Arkadno dvorišče gradu Rajhenburg. Odličen ambient za glasbene prireditve.

Poslikave na dvoriščnih pročeljih in arkadni hodniki so iz začetka 17. stoletja. 

Poznogotski kamniti šilasti portal je nastal okoli leta 1500, ko je dal habsburški vojskovodja Rajnpreht Rajhenburški, zgraditi večnadstropni, obrambni okrogli stolp. 

Alkimija v okroglem, nekoč obrambnem stolpu gradu Rajhenburg. Stolp ima v spodnjem delu častitljivo debelino zidovja, kar 3,6 metra merijo. 

Luneta z reliefnim okrasjem, v pritličju arkadnega hodnika. Odkrili so jo pod plastjo ometa, leta 2000. Na tem mestu stoji od začetka 17. stoletja. Predvidevajo, da je še starejša in da je bila del romanskega glavnega portala iz 12. stoletja.

Romanska kapela na gradu Rajhenburg je bila odkrita leta 1979. Pri obnovi so restavrirali izvirni romanski pod iz hrastovih desk. 

Detajl kamnitega portala, ki vodi v gotsko kapelo na gradu Rajhenburg

Rebrasto obokan strop gotske kapele

Notranje grajsko stopnišče, eno od mnogih

Kapela z renesančnimi freskami iz prve polovice 16. stoletja.

Renesančne, stenske poslikave so nastale okoli leta 1530. v fresko tehniki.

Domnevajo, da so renesančno poslikavo kapele na gradu Rajhenburg, ustvarili mojstri, ki so poslikali tudi cerkev Karmelske Matere božje v Marija Gradcu pri Laškem.

Renesančna freska s podobami takratnih dvorjanov na gradu Rajhenburg. Prvi na levi naj bi bil Jurij III. Rajhenburški.

Razstave in muzejske zbirke na gradu Rajhenburg. Stalna razstava 'Slovenski izgnanci 1941-1945', Stalna razstava 'Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966', Razstava o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi narodi. Pretresljivo. Temna stran mogočnega gradu, za kar ni sam prav nič kriv. 😢

Med izgnanci med drugo svetovno vojno so bili tudi slovenski kulturniki. Pisatelj Anton Ingolič, profesor in publicist dr. Pavle Strmšek in pisatelj Fran Roš. Fotografija z razstave o slovenskih izgnancih na gradu Rajhenburg.

Pogled z gradu na staro trško jedro Brestanice. Svoje novo ime je kraj dobil leta 1952. 

Brestanica, staro trško jedro in stara župnijska cerkev sv. Petra in Pavla. Stoji na Šutni, ki je najstarejši del Brestanice.

Z množico tramov podprto ostrešje renesančnega grajskega stolpa.

Pogled z gradu na železniško postajo Brestanica in reko Savo.

Krajevna skupnost Brestanica spada pod občino Krško.

Povezano. Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Grad Sevnica in Lutrovska klet

Vir: voden ogled

katalogi in brošure o gradu Rajhenburg

Grad Sevnica in Lutrovska klet

Odpravili smo se na enodnevni umetnostno - zgodovinski izlet v Sevnico, Brestanico in Krško. Rdeča nit izleta je bila renesančna poslikava gradov in palač v omenjenih mestih.

V okroglem stolpu sevniškega gradu smo si ogledali poslikavo 'Štirje letni časi', iz začetka 18. stoletja. Odkrili so jo leta 1963, ko so odstranili pet plasti beleža, verjetno je bila še kakšna več. Poslikavo so obnovili šele leta 1977. 

Posebna znamenitost Sevnice pa je Lutrovska klet. Stoji pod gradom, izven grajskega obzidja. Nadstropna zgradba, iz druge polovice 16. stoletja, se ponaša s številnimi freskami. Predvidevajo, da je bil poslikan celoten prostor. Ohranile so se freske v delu kjer stoji pridigar. V katoliški cerkvi bi rekli, da je to prezbiterij. Luteranska cerkev svoja svetišča vidi kot en prostor. 

Osrednja freska na oboku je Poslednja sodba. Na steni je, kot nekakšna oltarna slika, Križani. Ob njem pa apostoli, evangelisti, preroki, svetniki, angeli, tudi taki z mučilnimi orodji. Kar se tiče ženskih svetnic je v tem svetišču bolj kriza. Ženske so zastopane na polkrožnem loku kot pametne in nespametne device. Karkoli že to pomeni. 😎

Naslednji postanek: Brestanica in grad Rajhenburg.

Pogled z gradu na staro mestno jedro Sevnice, na župnijsko cerkev sv. Nikolaja, na srednjeveško cerkev sv. Florjana iz 15. stoletja, na strnjen niz stanovanjskih hiš in reko Savo

Grad Sevnica z atrijskim dvoriščem

Grad Sevnica. Groteska. Poslikan strop križnega hodnika v drugem nadstropju gradu.

Grad Sevnica. Arkadni hodnik v drugem nadstropju gradu, kjer je imela svoje prostore grajska gospoda

Grad Sevnica. Arkadni hodnik v prvem nadstropju. Tu so bivali malce manj pomembni od tistih v drugem nadstropju. Poslikava je skromnejša 😎

Jesen, poznobaročna poslikava v okroglem stolpu sevniškega gradu.

Rajsko jabolko

Del freske 'Štirje letni časi'. Druženje v čudovitem grajskem parku.

Freska 'Pomlad'

Grad Sevnica. Pečnica s podobo grajske dame

Grad Sevnica. Ana Elizabeta Auersperg, rojena Moscon (1632-1694).Originalno sliko, neznanega avtorja, hrani Posavski muzej Brežice.

Na sevniškem gradu domuje Grajsko lutkovno gledališče.

Grad Sevnica. Kamniti lev, ki se objema s svojim repom in poševna kalifornijska Kalocedra. 

Lutrovska klet iz 16. stoletja po zunanjem videzu bolj spominja na gospodarsko poslopje. Nadstropna stavba z obzidjem in kamnitim vhodnim portalom stoji pod sevniškim gradom in je že od nekdaj svetišče.

Obzidje ob Lutrovski kleti je bilo del svetišča. Tudi ta prostor je bil pokrit s streho

Pritlična hiška vpeta v obzidje Lutrovske kleti

Lutrovska klet, Sevnica. Polkrožni lok na stropu svetišča s podobami pametnih in nespametnih devic. 😎

Lutrovska klet, Sevnica. Križani, stenska poslikava, kot glavni oltar.

Lutrovska klet, Sevnica. Svetišče ni imelo razkošnih oltarjev. Prezbiterij in ladja sta enoten prostor. Krasijo ga poslikave, ki so bile na robu propada. Na srečo so pristojni uspeli restavrirati večino poslikav.

Lutrovska klet, Sevnica. Največja je stropna freska s prikazom Poslednje sodbe

Lutrovska klet, Sevnica. Okoli osrednje poslikave, Poslednja sodba, so nanizane podobe evangelistov, apostolov, prerokov, svetnikov in angelov. 

Lutrovska klet, Sevnica. Angeli z mučilnimi orodji.

Pogled na staro mestno jedro Sevnice

Vir: voden ogled