Žužemberk, središče Suhe krajine

Kratek premor na našem enodnevnem potepanju po Dolenjski, smo naredili v Žužemberku. Izkoristila sem ga za ogled starega trškega jedra, ki se je razvilo ob mogočnem srednjeveškem gradu, na strmih skalah nad reko Kolpo. Od tu je lep pogled na naravno znamenitost reke, to so lehnjakovi pragovi, ki tvorijo manjše rečne slapove.

Ob Kolpi je nekdaj stalo kar nekaj mlinov in žag. Ostanki enega stojijo pod žužemberškim gradom še danes. Nekoč mogočna domačija z mlinom in žago, je bila zgrajena konec 18. stoletja. Mlin je deloval vse do leta 1980. žaga pa je nehala obratovati konec druge svetovne vojne.

Po ogledu "starin" in starejših trških hiš so na vrsti še novodobne pridobitve. Pred novejšo mestno hišo, nasproti gradu, so leta 2014. začeli urejati zanimiv Park slavnih Suhokranjcev. Med njimi so taki, ki so se tu rodili ali imajo tu korenine pa tudi tisti, ki so tu v določenem obdobju delali. Eden takih je bil znameniti slovenski telovadec Leon Štukelj. Med drugo svetovno vojno je na sodišču delal kot sodnik.

Iz Žužemberka nas je pot vodila v prestolnico Dolenjske, v Novo mesto.

Stari grad Žužemberk, stari nedelujoči mlin in mladi kuža 💜

Stari del Žužemberka in rahlo strma pot h reki Krki

Nekoč mogočna stanovanjska zgradba z mlinom in žago je bila zgrajena konec 18. stoletja. Mlin je deloval do okoli leta 1980, žaga pa do leta 1945. 

Lehnjakovi pragovi na reki Krki, pod gradom Žužemberk

Staro naselje Žužemberk se je razvilo ob srednjeveškem gradu, ki stoji na skalnati plošči nad reko Krko. Rokav reke, ki je nekoč poganjal mlin in žago.

Sprehajališče ob Krki

Dvonadstropna hiša na Grajskem trgu 34 ima na kamnitem portalu letnico 1878.

Detajl vhodnega, kamnitega portala z rahlo obledelo poslikavo. Na sklepniku je letnica 1878 in inicialki EP

Grajski trg v Žužemberku in Park slavnih Suhokranjcev. Med dvema hišama, iz sredine 19. stoletja stoji novodobna občinska stavba.

Park znanih Suhokranjcev. Na desni je knez Janez Vajkard Auersperg, prebivalec gradu Žužemberk (1615. grad Žužemberk - 1677. Ljubljana). Na levi strani je dr. Franc Grivec, teolog in prevajalec (1878. Veliki Lipovec pri Žužemberku - 1963. Ljubljana)

Park znanih Suhokranjcev: na desni strani pravnik, telovadec in dobitnik olimpijskih medalj, Leon Štukelj (1898. Novo mesto - 1999. Maribor). Leon Štukelj je med drugo svetovno vojno, v Žužemberku, nekaj časa služboval kot sodnik. Na levi strani je alpinist Tomaž Humar (1969. Ljubljana - 2009. Nepal). Tomaž Humar je imel, po mamini strani, korenine v Suhi krajini. (dolenjskilist.si)

Grajski trg se nadaljuje v istoimensko ulico s strnjenim nizom nadstropnih hiš, na obeh straneh

Reka Krka in leseni Tomažev most, zgrajen na začetku 19. stoletja. Zdaj obnovljen znova povezuje dva bregova reke

Detajl nadstropne hiše na Grajskem trgu s kamnitim polkrožno zaključenim portalom in oknom s profilirano kamnito obrobo. Na sklepniku je letnica 1789.

Reliefni grbi nekdanjih plemiških prebivalcev gradu Žužemberk.

Litoželezni vodnjak iz katerega kače bruhajo vodo 😎

Okrogli stolp gradu Žužemberk

Lehnjakovi pragovi na Krki in pogled na novejši del Žužemberka.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm v Dobrepoljski dolini

Novo mesto, prestolnica Dolenjske
Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Vir: zuzemberk.si

Register NKD

dolenjskilist.si

Vipava, staro trško jedro

Dominantna zgradba v Vipavi je prav gotovo Lanthierijev dvorec, ki stoji na Glavnem trgu. Plemiška družina Lanthieri ima svoje korenine v Italiji. Naselili so se v Ljubljani, na Goriško pa so se priselili v drugi polovici 15. stoletja. Palačo je dal zgraditi Anton Lanthieri leta 1659. o čemer priča letnica na sklepniku dvoriščnega portala, ki je bil sprva glavni vhod v dvorec. Pred dvorcem je Lanthierjev park z ohranjenimi baročnimi kipi.
Staro trško jedro s strnjenimi hišami je nastalo ob vznožju Starega gradu. Značilnost hiš so široki kamniti portali, okna s kamnitimi okvirji, prekladami in pilastri. Tudi v Vipavi sem "srečala" velikega Plečnika. Na Glavnem trgu so po njegovih načrtih leta 1952. postavili spomenik NOB.
V strnjenem starem trškem jedru Vipave smo se ustavili zgolj po naključju. Odpravili smo se na Kras in tu smo si vzeli pol ure za obvezno jutranjo kavo. Kava ali foto sprehod po starem trškem jedru 😊 Dilema je velika toda ne zame. Vedno izberem slednje in ni mi žal.

Nekoč gospodarska poslopja Lanthierijevega dvorca

Kamniti most čez reko povezuje obzidje z vhodom v Lanthierijev dvorec

Izvir reke Vipave in pogled na nekdanji proti turški Tabor in nekdanji mlin

Današnja dvoriščna stran Lanthierijevega dvorca. Sprva je bil tu glavni vhod. Palačo je zgradil Anton Lanthieri (1631-1693). O času nastanka dvorca priča letnica 1659, na sklepniku vhodnega portala. 

Dvorec Lanthieri se je s svojimi oboki prilagodil reki

Ostanki Starega gradu, ki stojijo na strmi vzpetini nad starim trškim jedrom Vipave. Prvič se omenja leta 1154. Med najbolj znanimi lastniki so Habsburžani. Za njimi, leta 1528 pa vse do konca druge svetovne vojne, je Stari grad v lasti družine Lanthieri.

Dvorec Lanthieri je popolnoma obnovljen. Mogočna zgradba stoji v starem trškem jedru Vipave in je največja daleč na okoli. V dvorcu so bivale tudi cesarske glave, kot sta cesar Leopold I. in Karel VI. pa tudi kulturniki kot je znameniti beneški komediograf Carlo Goldoni. Dvorec so obnovili konec leta 2012, Danes je v dvorcu Visoka šola za vinarstvo in vinogradništvo.  V lasti baronov Lanthieri je bil tudi dvorec Zemono. Zgradili so ga v 17. stoletju kot lovski dvorec

Kamniti balkon z balustrado, zanimivo okno v obliki zvona in grb plemiške družine Lanthieri

Park Lanthierijevega dvorca z baročnimi kipi, ki so bili postavljeni po parku. Novodobna postavitev so kipi v ravni vrsti kot nekakšna balustrada ali meja med parkom in dvorcem

Putto z grbom na visokem podstavku. 

Ohranjen kamniti portal s kovanimi vrati vhoda v Lanthierijev park

Glavni trg z nizom strnjenih hiš in Plečnikovim spomenikom NOB

Kipi iz grajskega parka so postavljeni globoko v Glavni trg

Lepo obnovljena trška hiša. Okrašena je s ploščami, ki so izdelane iz drobnih prodnikov.

Detajl hiše na Glavnem trgu. Okrasne plošče na pročelju so narejene iz drobnih prodnikov.

Široki kamniti portali so ena izmed značilnosti hiš v starem trškem jedru Vipave

Vipava, strnjeno staro trško jedro je nastalo ob vznožju Starega gradu. Leži na robu Vipavske doline pod pogorjem Nanos.

Enonadstropna trška hiša s secesijskim okrasjem

Na tabli, v desnem kotu, še vedno piše Titov trg. Tako se je imenoval današnji Glavni trg.

Dolga, enonadstropna hiša na Trgu Pavla Rušta ima v pritličju več portalov. Možno, da je sestavljena iz več hiš ali pa so bili tu nekoč lokali. Na sklepniku je letnica 1740. in ime Joseph Schmuz. V vogalu kamnitega portala je letnica 1531. 

Stara šola je bila zgrajena leta 1861. Delovala je sto dvajset let, dokler ni Vipava, leta 1969, dobila novo in večjo šolo. V lepi zgradbi stare šole danes domuje del Lavričeve knjižnice

Večstanovanjska hiša na Trgu Pavla Rušta ima zanimiv zaključek

Vipava, staro trško jedro

Beblerjeva ulica in župnijska cerkev sv. Štefana.

Detajl hiše župnišča na Beblerjevi ulici v Vipavi. Okno s kamnitim okvirjem in preklado, nad glavnim portalom. Marmorna spominska plošča v obliki sarkofaga na konzolah nam sporoča, da je v tej hiši, v mladih letih, živel umetnostni zgodovinar France Mesesnel. Pročelje hiše se zaključi s konzolnim vencem

Širok, kamniti portal župnišča. Sklepnik s strešico ima vklesano letnico 1785.

Portal in okno, enonadstropne hiše na Trgu Pavla Rušta. Portal z dekorativnim okrasjem nosi letnico 1877.

Spominska plošča na rojstni hiši Sebastjana Krelja (1538. Vipava - 1567. Ljubljana), protestant in teolog, slovenski jezikoslovec, pisatelj in prevajalec.

Sklepnik s strešico in letnico 1772

Plečnikov spomenik NOB na Glavnem trgu v Vipavi. Odkrit je bil leta 1952. 

Detajl kamnitega portala

Stranski portal in okno z železnimi polkni hiše na Glavnem trgu

Povezano:

Štanjel 

Sveto in Cerje 

Vir: Umetnostna topografija Slovenije, UE Ajdovščina, druga knjiga, ZRC SAZU, Ljubljana 2012
Elena Mulic, Zgodovina in razvoj arhitekture in okolja Vipave ter Vipavske doline, Občina Vipava 2011