Žužemberk, središče Suhe krajine

Kratek premor na našem enodnevnem potepanju po Dolenjski, smo naredili v Žužemberku. Izkoristila sem ga za ogled starega trškega jedra, ki se je razvilo ob mogočnem srednjeveškem gradu, na strmih skalah nad reko Kolpo. Od tu je lep pogled na naravno znamenitost reke, to so lehnjakovi pragovi, ki tvorijo manjše rečne slapove.

Ob Kolpi je nekdaj stalo kar nekaj mlinov in žag. Ostanki enega stojijo pod žužemberškim gradom še danes. Nekoč mogočna domačija z mlinom in žago, je bila zgrajena konec 18. stoletja. Mlin je deloval vse do leta 1980. žaga pa je nehala obratovati konec druge svetovne vojne.

Po ogledu "starin" in starejših trških hiš so na vrsti še novodobne pridobitve. Pred novejšo mestno hišo, nasproti gradu, so leta 2014. začeli urejati zanimiv Park slavnih Suhokranjcev. Med njimi so taki, ki so se tu rodili ali imajo tu korenine pa tudi tisti, ki so tu v določenem obdobju delali. Eden takih je bil znameniti slovenski telovadec Leon Štukelj. Med drugo svetovno vojno je na sodišču delal kot sodnik.

Iz Žužemberka nas je pot vodila v prestolnico Dolenjske, v Novo mesto.

Stari grad Žužemberk, stari nedelujoči mlin in mladi kuža 💜

Stari del Žužemberka in rahlo strma pot h reki Krki

Nekoč mogočna stanovanjska zgradba z mlinom in žago je bila zgrajena konec 18. stoletja. Mlin je deloval do okoli leta 1980, žaga pa do leta 1945. 

Lehnjakovi pragovi na reki Krki, pod gradom Žužemberk

Staro naselje Žužemberk se je razvilo ob srednjeveškem gradu, ki stoji na skalnati plošči nad reko Krko. Rokav reke, ki je nekoč poganjal mlin in žago.

Sprehajališče ob Krki

Dvonadstropna hiša na Grajskem trgu 34 ima na kamnitem portalu letnico 1878.

Detajl vhodnega, kamnitega portala z rahlo obledelo poslikavo. Na sklepniku je letnica 1878 in inicialki EP

Grajski trg v Žužemberku in Park slavnih Suhokranjcev. Med dvema hišama, iz sredine 19. stoletja stoji novodobna občinska stavba.

Park znanih Suhokranjcev. Na desni je knez Janez Vajkard Auersperg, prebivalec gradu Žužemberk (1615. grad Žužemberk - 1677. Ljubljana). Na levi strani je dr. Franc Grivec, teolog in prevajalec (1878. Veliki Lipovec pri Žužemberku - 1963. Ljubljana)

Park znanih Suhokranjcev: na desni strani pravnik, telovadec in dobitnik olimpijskih medalj, Leon Štukelj (1898. Novo mesto - 1999. Maribor). Leon Štukelj je med drugo svetovno vojno, v Žužemberku, nekaj časa služboval kot sodnik. Na levi strani je alpinist Tomaž Humar (1969. Ljubljana - 2009. Nepal). Tomaž Humar je imel, po mamini strani, korenine v Suhi krajini. (dolenjskilist.si)

Grajski trg se nadaljuje v istoimensko ulico s strnjenim nizom nadstropnih hiš, na obeh straneh

Reka Krka in leseni Tomažev most, zgrajen na začetku 19. stoletja. Zdaj obnovljen znova povezuje dva bregova reke

Detajl nadstropne hiše na Grajskem trgu s kamnitim polkrožno zaključenim portalom in oknom s profilirano kamnito obrobo. Na sklepniku je letnica 1789.

Reliefni grbi nekdanjih plemiških prebivalcev gradu Žužemberk.

Litoželezni vodnjak iz katerega kače bruhajo vodo 😎

Okrogli stolp gradu Žužemberk

Lehnjakovi pragovi na Krki in pogled na novejši del Žužemberka.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm v Dobrepoljski dolini

Novo mesto, prestolnica Dolenjske
Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Vir: zuzemberk.si

Register NKD

dolenjskilist.si

Železo - Livarski muzej in galerija, Dvor

Zadnja postaja našega izleta po Suhi krajini, na Dolenjskem, je bila vasica Dvor pri Žužemberku. Mirno naselje ob živahni reki Krki, je bilo nekoč eno največjih železarsko-livarskih krajev v Avstro-Ogrski monarhiji. Ustanovil jo je grof Auersperger, delovala pa je od leta 1796. do 1891.
Na Dvoru so izdelovali vse, od topov pa vse do uporabnih predmetov za gospodinjstva. Pri svojem delu so bili tako uspešni, da so dobili naziv "Cesarsko-kraljeva priviligirana tovarna za litoželezno in kovano blago kneza Auersperga".
Kompleks Auerspergerjeve železarne na Dvoru je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V prostorih nekdanje železarne, so odprli Železo-livarski muzej in galerijo, v kateri so razstavljeni originalni izdelki, ki so jih tu proizvedli.

Ohranjeni ostanki talilne peči in zidov nekdanje železolivarne na Dvoru

"Gašperček", razstavni eksponat v Železo-livarskem muzeju na Dvoru.

Umetelno izdelana petrolejka

Ogromen litoželezni kotel in manjša posoda

Podkev za Srečo

Ohranjen zid nekdanje železarne in razstavljena litoželezna posoda

Tačka, detajl litoželezne peči

Vitez na konju, detajl litoželezne peči

Litoželezna vrča

Ohranjen stari zid železarne na Dvoru

Železo - Livarski muzej in galerija, na Dvoru pri Žužemberku

Lončarija, dolga, pritlična stavba, ob reki Krki, v kateri so izdelovali modele za vlivanje 

V Dvoru pri Žužemberku, ima reka Krka največ brzic. Tu je skoraj sto let, uspešno delovala železarna in livarna, ki jo je ustanovil grof Auersperg

Železne "gautre", na oknih Železo - Livarskega muzeja na Dvoru, so bile prav tako izdelane tu.

Skoraj pet metrov visoko železno razpelo, ki stoji na pokopališču, pod cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata v Žužemberku, je bilo prav tako izdelano v železarni na Dvoru.

Foto zgodba izleta po Suhi krajini, na Dolenjskem, kot nas je vodila pot:

Jurjeva domačija

Baraga, misijonar iz Male vasi

Dobrnič na Dolenjskem

Cerkev sv. Jurija v Dobrniču

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Grad Žužemberk

Grad Žužemberk

Središče Žužemberka, na Dolenjskem, je grad, ki stoji nad reko Krko. Je eden tistih gradov, ki ne stoji na hribu, kot je za gradove v navadi. Obdajal ga je varovalni jarek, v katerega so spustili medvede in če je kdo padel vanj, naj mu bog pomaga, medvedi mu niso. Legenda pravi, da so na gradu imeli tudi udomačeno medvedko. Zver kot zver pa čeprav je udomačena, je leta 1575. na grajskem dvorišču ubila Ano, ženo grofa Ivana Turjaškega. (zuzemberk.si)
Auerspergi ali grofje Turjaški, so bili lastniki gradu od leta 1538. pa vse do druge svetovne vojne. Proti koncu vojne so zavezniška letala grad bombardirala in ostalo je samo ogrodje, nekaj grajskih stolpov in podzemni prostori.

Na vhodnem portalu žužemberškega gradu, so našli vklesano letnico 1000.

Grad Žužemberk je bil, v pisnih virih, prvič omenjen leta 1295.

V drugi polovici 20. stoletja so začeli obnavljati grad. Danes so na grajskem dvorišču kulturne prireditve

V tem delu gradu, je nekoč stala viteška dvorana. 

Podzemne arkade

Na vhodu v stolp danes piše "gauge". Ni potrebno posebej pojasnjevati, kaj so tu počeli

Ostanki mogočnih zidov, srednjeveškega gradu

Kako debeli so bili grajski zidovi, se najbolje vidi v ohranjeni kletni dvorani. Danes je v njej vinoteka

Kako je grad Žužemberk videl Janez Vajkard Valvasor. Fotografija visi v vinoteki.

Na levi strani je vhod v glasbeno sobo. Tu so se grajski otroci učili petja in igranja. Prostor je zelo akustičen, v kar smo se prepričali tudi sami, ob petju naše vodičke :) 

Z razglednega stolpa je lep pogled na Žužemberk, reko Krko in cerkev sv. Mohorja in Fortunata, na griču. Pred gradom so ostanki starodavne cerkve.

Janez Vajkard Auersperg se je rodil in umrl v Žužemberku (11.3.1615. - 11.11.1677.) Bil je diplomat in minister. Slika s podatki visi v danes razglednem stolpu.

Strop sobe v razglednem stolpu. 

Osmerokotni, litoželezni vodnjak na Grajskem trgu. Cevi, skozi katere priteka voda, imajo na koncu obliko kačje glave. Vodnjak so izdelali v Auerspergovi železarni, v bližnjem Dvoru, konec 19. stoletja.

Napis na spomeniku NOB, na Cviblju, pri Žužemberku

Spomenik NOB in kostnica na Cviblju, pri Žužemberku, so postavili leta 1961. Arhitekt Marjan Tepina. 

Ob spomeniku NOB, na Cviblju, pri Žužemberku, so leta 1988. postavili kamnite nagrobne plošče z imeni padlih v NOB. Arhitekt Jovo Grobovšek.


Povezano: Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Dobrnič na Dolenjskem

Vir: voden ogled

zuzemberk.si

Nepremična kulturna dediščina Slovenije