Kratek premor na našem enodnevnem potepanju po
Dolenjski, smo naredili v
Žužemberku. Izkoristila sem ga za ogled starega trškega jedra, ki se je razvilo ob mogočnem
srednjeveškem gradu, na strmih skalah nad reko Kolpo. Od tu je lep pogled na naravno znamenitost reke, to so lehnjakovi pragovi, ki tvorijo manjše rečne slapove.
Ob Kolpi je nekdaj stalo kar nekaj mlinov in žag. Ostanki enega stojijo pod žužemberškim gradom še danes. Nekoč mogočna domačija z mlinom in žago, je bila zgrajena konec 18. stoletja. Mlin je deloval vse do leta 1980. žaga pa je nehala obratovati konec druge svetovne vojne.
Po ogledu "starin" in starejših trških hiš so na vrsti še novodobne pridobitve. Pred novejšo mestno hišo, nasproti gradu, so leta 2014. začeli urejati zanimiv
Park slavnih Suhokranjcev. Med njimi so taki, ki so se tu rodili ali imajo tu korenine pa tudi tisti, ki so tu v določenem obdobju delali. Eden takih je bil znameniti slovenski telovadec
Leon Štukelj. Med drugo svetovno vojno je na sodišču delal kot sodnik.
Iz Žužemberka nas je pot vodila v prestolnico Dolenjske, v
Novo mesto.
 |
| Stari grad Žužemberk, stari nedelujoči mlin in mladi kuža 💜 |
 |
| Stari del Žužemberka in rahlo strma pot h reki Krki |
 |
| Nekoč mogočna stanovanjska zgradba z mlinom in žago je bila zgrajena konec 18. stoletja. Mlin je deloval do okoli leta 1980, žaga pa do leta 1945. |
 |
| Lehnjakovi pragovi na reki Krki, pod gradom Žužemberk |
 |
| Staro naselje Žužemberk se je razvilo ob srednjeveškem gradu, ki stoji na skalnati plošči nad reko Krko. Rokav reke, ki je nekoč poganjal mlin in žago. |
 |
| Sprehajališče ob Krki |
 |
| Dvonadstropna hiša na Grajskem trgu 34 ima na kamnitem portalu letnico 1878. |
 |
| Detajl vhodnega, kamnitega portala z rahlo obledelo poslikavo. Na sklepniku je letnica 1878 in inicialki EP |
 |
| Grajski trg v Žužemberku in Park slavnih Suhokranjcev. Med dvema hišama, iz sredine 19. stoletja stoji novodobna občinska stavba. |
 |
| Park znanih Suhokranjcev. Na desni je knez Janez Vajkard Auersperg, prebivalec gradu Žužemberk (1615. grad Žužemberk - 1677. Ljubljana). Na levi strani je dr. Franc Grivec, teolog in prevajalec (1878. Veliki Lipovec pri Žužemberku - 1963. Ljubljana) |
 |
| Park znanih Suhokranjcev: na desni strani pravnik, telovadec in dobitnik olimpijskih medalj, Leon Štukelj (1898. Novo mesto - 1999. Maribor). Leon Štukelj je med drugo svetovno vojno, v Žužemberku, nekaj časa služboval kot sodnik. Na levi strani je alpinist Tomaž Humar (1969. Ljubljana - 2009. Nepal). Tomaž Humar je imel, po mamini strani, korenine v Suhi krajini. (dolenjskilist.si) |
 |
| Grajski trg se nadaljuje v istoimensko ulico s strnjenim nizom nadstropnih hiš, na obeh straneh |
 |
| Reka Krka in leseni Tomažev most, zgrajen na začetku 19. stoletja. Zdaj obnovljen znova povezuje dva bregova reke |
 |
| Detajl nadstropne hiše na Grajskem trgu s kamnitim polkrožno zaključenim portalom in oknom s profilirano kamnito obrobo. Na sklepniku je letnica 1789. |
 |
| Reliefni grbi nekdanjih plemiških prebivalcev gradu Žužemberk. |
 |
| Litoželezni vodnjak iz katerega kače bruhajo vodo 😎 |
 |
| Okrogli stolp gradu Žužemberk |
