Kamna Gorica, rojstni kraj baročnega slikarja Matevža Langusa

Nekdaj fužinarska oziroma železarska gorenjska vasica Kamna Gorica leži v Lipniški dolini. Spada v občino Radovljica. Skozi vas teče potok Lipnica, ki je bil del sistema vodnih rak. Nad vasjo pa se dviga planota Jelovica. Bila je bogata z lesom in železovo rudo, ki so jo vaščani s pridom izkoriščali. 

Središče starega vaškega jedra je park Pod lipo. Tu je nekoč stala edina fužina v Kamni Gorici. Pod lipo so postavili spomenik padlim v drugi svetovni vojni, ki ima obliko plavža. Je precej manjši od tistega, ki je nekoč stal je pa tudi lep pomnik na fužinarstvo oziroma železarstvo v vasi. 

Ob parku je rojstna hiša slovenskega baročnega slikarja Matevža Langusa (1792-1855). Pred njo stoji baročna kapelica, ki jo je v celoti poslikal Langus. Ob robu parka je mogočna hiša bogate fužinarske družine Toman. V njej se je rodil dr. Lovro Toman (1827-1870), pravnik, pesnik in politik, član kranjskega deželnega zbora in poslanec dunajskega državnega zbora. Poročen je bil z Josipino Urbančič Turnograjsko. Žal samo leto dni. Umrla je pri porodu, stara komaj 21 let, v Gradcu kjer sta zakonca živela.

Med hišama dveh znamenitih Kamnogoričanov je speljana pot, v obliki 112 stopnic, do baročne cerkve sv. Trojice in Mežnarije. Enoladijska cerkev je prava mala galerija slovenskih baročnih slikarjev. Oltarne slike so prispevali: Matevž Langus, tudi freske na zunanjih stenah, ki so jih odkrili konec 20. stoletja, ko so cerkev obnavljali, Valentin Metzinger, Leopold Layer, Simon Ogrin, ki je prispeval freske. Oltarji so delo podobarja in kiparja Janeza Vurnika iz Radovljice. 

Foto zgodba o Kamni Gorici pri Radovljici, o fužinarskih hišah, kamnitih mostovih, znamenitih Kamnogoričanih in zbirki slik slovenskih baročnih slikarjih. Priporočam 😊

Baročni slikar Matevž Langus (9.9.1792. Kamna Gorica - 20.10.1855. Ljubljana). Detajl spomenika, delo kiparja Staneta Kolmana 

Park Pod lipo v Kamni Gorici in spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Ima obliko plavža v katerem so talili železovo rudo. Stoji na prostoru nekdanje fužine. Spomenik je delo arhitekta Borisa Kobeta. Postavili so ga leta 1980.

Lesene vodne rake v Kamni Gorici

Na vzpetini Ravnica, ki se dviga nad vasjo stojita cerkev sv. Trojice in nekdanja Mežnarija. Do cerkve vodi sto dvanajst položnih stopnic.

Skozi Kamno Gorico teče potok Lipnica, ki je bil del sistema vodnik rak. V njih je bilo okoli šestnajst vodnih koles, ki so jih potrebovali v kovaški obrti. Potok krasi kar nekaj slikovitih, kamnitih mostičkov. 

Čudovita in lepo obnovljena nadstropna hiša je pravi mali dvorec premožne fužinarske družine. To je rojstna hiša dr. Lovra Tomana (1827.-1870.) Bil je pravnik in pesnik ter član dunajskega državnega zbora. Poročen je bil s pisateljico in pesnico Josipino Urbančič Turnograjsko. Njuna sreča je bila kratkotrajna. Umrla je pri porodu, stara komaj 21 let.

Kamniti portal Tomanove rojstne hiše, Kamna Gorica 37

Rojstna hiša baročnega slikarja Matevža Langusa z lepo ohranjeno štukaturo. Na pročelju je spominska plošča. Osnova hiše je iz 18. stoletja. Pred hišo stoji čudovita baročna kapelica s kovanimi vrati. Kapelico je v celoti poslikal Matevž Langus, sredi 19. stoletja. 

Langusova baročna kapelica je bila leta 2016. v celoti obnovljena. Na čelu kapelice je freska 'Zadnja večerja'.

Notranjost baročne kapelice je Matevž Langus poslikal z osrednjim prizorom, ki prikazuje 'čaščenje Rešnjega telesa' v obliki monštrance.  

Na oboku Langusove baročne kapele je 'Marijino kronanje'.

Poslikana zunanjost Langusove kapelice z baročno kovinsko streho. Freska tik pod strešico prikazuje mučeništvo sv. Vida. Na večjih poljih je podoba Kristusa s križem, ob njem Brezmadežna.

Spomenik v obliki slikarske palete, posvečen slikarju Matevžu Langusu, je delo kiparja Staneta Kolmana. Spomenik stoji pred Domom krajanov. 

Obnovljena nadstropna hiša v Mali gasi, s freskami in kovano ograjo. Na stranski fasadi je Marijin monogram z letnico 1731. in niša s fresko 'Pieta'. Hiša nosi letnico 1765. 

Obnovljena freska na pročelju hiše v Mali gasi prikazuje sv. Florjana in Janeza Nepomuka.

Nekoč veličastna Kapusova graščina, v starem vaškem jedru Kamne Gorice, vpije na pomoč in čaka na svojo obnovo. Osnova bogate fužinarske hiše sega v 16. stoletje. Družina Kappus je bila konec 17. stoletja povzdignjena v plemiški stan, zaradi zaslug pri razvoju fužinarstva. Med pomembnimi obiskovalci graščine je bil tudi pesnik Oton Župančič. Ob poslušanju kladiv v bližnjem vigenjcu je prav tu naj bi dobil navdih za svojo pesem Žebljarska.

Kapusova graščina. Vhodni, polkrožni portal iz tufa, lepa bifora nad njim in nekaj ohranjene štukature. Vodnik po Kamni Gorici in Kropi pravi, da je bila rodbina Kappus najslavnejša in najpomembnejša rodbina v zgodovini kamnogoriškega železarstva. Mogoče pa le obnovijo propadajoči dvorec 😎

Okno s kamnito obrobo, preklado in umetelno kovano mrežo

Kamna Gorica. Ohranjena Šparovčeva kovačnica in vodno kolo. Delovala je do druge svetovne vojne. 

Obnovljena nadstropna hiša z vhodnim portalom in okenskimi okvirji iz tufa. Zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. 

Kamna Gorica, staro vaško jedro. Tomanova rojstna hiša, Langusova rojstna hiša, Langusova kapelica. Med hišama je stopnišče, ki vodi do Mežnarije in cerkve sv. Trojice. V ospredju je novodobni spomenik, poklon žebljarstvu. Imenuje se 'Žebelj v kaplji znoja'. Obeležje so postavili ob 110. obletnici prve objave Župančičeve pesmi Žebljarska, ki govori o težkem življenju ljudi v teh krajih. (informativna tabla)

Mežnarija v Kamni Gorici. Nadstropna hiša z dvokapno streho je bila zgrajena leta 1803. kot kaplanija. Od leta 1900. je bila v njej mežnarija. Danes je v njej etnološki muzej kraja.

Peš pot iz vasi do cerkve sv. Trojice so uredili s stopnicami, kamnitim zidom in železno ograjo, leta 1896. Med stopnicami so s prodniki utrjeni podesti, tako da je premagovanje 112 stopnic, lažje.

Nadstropno, zidano gospodarsko poslopje z opečnatimi zračniki in lesenim gankom iz 18. stoletja. Stoji na travniku pri župnišču. 

Baročna cerkev sv. Trojice v Kamni Gorici, v osnovi iz sredine 17. stoletja, v 18. je dobila baročno podobo. Originalna poslikava, freska sv. Trojice na pročelju, delo Matevža Langusa. Ob glavnem vhodu je na pročelje prislonjen spomenik pomembne kamnogoriške družine Toman. 

Mozaik v spomin na oratorij

Spomenik padlim domačinom v prvi svetovni vojni. Slovesno so ga odkrili 23. avgusta 1925. Slavnostni govornik je bil pisatelj, duhovnik in vojaški kurat Janez Jalen. Leta 2014. so spomenik obnovili. Na novo so izdelali orla, kajti prvotni je bil uničen. Spomenik stoji ob cerkvenem obzidju. (informativna tabla)

Baročna župnijska cerkev sv. Trojice v Kamni Gorici ima poleg glavnega oltarja še štiri stranske oltarje. Stranski oltar Matere Božje z oltarno sliko Matevža Langusa iz leta 1836. Oltar je delo Janeza Vurnika.

Krstilnica s kovano ograjo

Stranski baročni oltar sv. Florjana, zavetnika gasilcev, z oltarno sliko Valentina Metzingerja.

Orgle so delo domačih mojstrov, bratov Ignacija in Ivana Zupana, ki sta živela in ustvarjala v  Kamni Gorici

Leta 1904. je cerkev poslikal slikar Simon Ogrin z Vrhnike

Veliki oltar sv. Trojice. Izdelal ga je Janez Vurnik, kamnosek in podobar iz Radovljice, leta 1863.

 

Baročni stranski oltar sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Stranska oltarja ob slavoločni steni sta starejša. Oltarna slika je delo Valentina Metzingerja. Ko so cerkev povečali, so dodali še dva stranska oltarja.

Baročna cerkev sv. Trojice v Kamni Gorici je enoladijska cerkev. Sprva je imela tri oltarje ob povečanju so dodali še dva. Notranja oprema je preplet baroka in neorenesanse.

Freska na zunanji fasadi cerkve sv. Trojice, Žene ob Križanem. Delo baročnega slikarja in domačina Matevža Langusa.

Nadstropna hiša z delilnim zidcem in frčado, ki stoji ob vznožju poti do Mežnarije, je bila letna rezidenca družine Toman. Zgradili so jo leta 1872. Leta 1929. je hišo kupila Mestna občina Ljubljana in v njej odprla Pension Jelovica. Deloval je do druge svetovne vojne.

Kratka, razgledna peš pot pod Mežnarijo.

Cerkev sv. Trojice v Kamni Gorici s fresko 'Žene ob Kristusu, slikarja Matevža Langusa. Freske na zunanji strani cerkve so odkrili konec 20. stoletja, ko so cerkev obnavljali. 

Muzejska hiša Mežnarija in Ustvarjalna rezidenca Kulturno umetniškega društva 'La Casa de Kamna'. Omenjeno društvo je nekdanjo kaplanijo, ki je bila zgrajena leta 1803. in pozneje mežnarijo, tudi obnovilo in ohranilo duh nekdanjega časa. V pritličju je etnološka razstava kraja in pomembnih domačinov. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2009. Ukvarja se s promocijo kulture Argentine in Latinske Amerike. 

Delno ohranjena poslikava stropa v Mežnariji

Lepo obnovljena fužinarska hiša, ob potoku Lipnica. Nadstropna hiša z okenskimi okvirji iz tufa in kovano mrežo. 

Skozi Kamno Gorico se vije potok Lipnica. Kot se za fužinarsko naselje spodobi, mostiček krasi kovana ograja

Dvodelno slopno znamenje s štirikapno leseno streho stoji na nekdanjem polju. Postavili so ga v drugi polovici 18. stoletja. Legenda pravi, da so vaščani na tem mestu želeli zgraditi cerkev. Prinesli so orodje in material in, ko so naslednji dan prišli, orodja ni bilo nikjer. Našli so ga na Ravnici. Ko se je enako zgodilo še nekajkrat, so se odločili, da cerkev postavijo na Ravnici nad vasjo in tam stoji še danes. Poslikave so novejše, iz leta 2016. Starih poslikav ni bilo. 

Foto zgodbe občine Radovljica:

Radovljica in cerkev sv. Petra

Vir

- voden ogled

- Kropa in Kamna Gorica, Kulturno turistični vodnik, 2017

- Register NKD

- kamna-gorica.si

- radolca.si

Most na Soči, Juliana Trail in slikar Tone Kralj

Most na Soči je strnjeno naselje, ki je nastalo ob sotočju reke Soče in Idrijce. V 19. stoletju se je kraj imenoval Sveta Lucija na Mostu. Ime so večkrat spreminjali. Od leta 1952. se imenuje Most na Soči.

Staro trško jedro je nastalo ob cerkvi sv. Lucije, ki so jo začeli zidati okoli leta 1584. Večkrat poškodovano cerkev so nazadnje prenovili, med letom 1929. do 1940., v sodelovanju s slovenskim slikarjem Tonetom Kraljem. Cerkev je okrasil s freskami in slikami. Tudi kipi so narejeni po njegovih predlogah. Freske v prezbiteriju prikazujejo življenje sv. Lucije. Ladjo krasijo monumentalne slike križevega pota. Večino teh slik je Tone Kralj ustvaril v Benetkah, kjer je študiral arhitekturo. Tja se je umaknil iz strahu, da ga fašisti ne bi izgnali, kajti na svojih slikah je zvesto uporabljal slovenske nacionalne barve, kar so omenjeni tudi zaznali.

Cerkev sv. Lucije je znamenitost Mosta na Soči in vredna ogleda. Nahaja se ob novi pohodniški poti Juliana Trail. Tu se konča 10 etapa in začne 11, ki nas popelje po slikoviti ravninski poti vse do Tolmina. 

Po Mostu na Soči je speljana zanimiva kulturnozgodovinska pot. Dobro označena pot, še lažje jo najdemo z vodnikom Čez Most po modrost. Večino te sem ujela v svoji foto zgodbi:

Lunete v prezbiteriju krasijo slike Toneta Kralja. Pripovedujejo zgodbo o življenju sv. Lucije

Osem slik sv. Lucije, ki krasijo prezbiterij, je Tone Kralj naslikal v Benetkah, leta 1940. V Benetkah je študiral arhitekturo.

Tudi 14 postaj križevega pota je nastalo v Benetkah.

Tone Kralj, Križev pot, Jezus obsojen

Župnijska cerkev sv. Lucije v Mostu na Soči, je danes triladijska cerkev s prezbiterijem in tremi oltarji ter zvonikom. Od leta 1929. do 1940. jo je urejal in poslikal slikar, kipar in arhitekt Tone Kralj

Banjasti obok v prezbiteriju je Tone Kralj poslikal s svetnicami in svetniki pred božjim prestolom.

Oltarna slika Matere božje v levem stranskem oltarju. Tone Kralj jo je naslikal leta 1928.

Blagoslov sv. Valentina je prva slika za cerkev sv. Lucije. Nastala je leta 1927, ko je Tone Kralj začel z načrti za obnovo cerkve.

Kor z orglami in sv. Ciril in sv. Metod na oboku

Kip sv. Ane z malo Marijo. V cerkvi sv. Lucije je nekaj kipov, ki so nastali po načrtih Toneta Kralja

Župnijska cerkev sv. Lucije v Mostu na Soči. Prvotno cerkev so začeli graditi okoli leta 1584. Posvetili so jo leta 1612. Med prvo svetovno vojno, septembra 1915. je bila močno poškodovana. Danes je lepo obnovljena in lahko rečemo, da je prava mala galerija slikarja, kiparja in arhitekta Toneta Kralja.

Cerkev sv. Lucije v Mostu na Soči je bila sprva gotska. Danes so vidne visoke, zašiljene gotske okenske odprtine.

Luneta z Jezusom nad glavnim vhodom v cerkev sv. Lucije

Na pročelju cerkve sv. Lucije je vzidana plošča z datumom 24. junij 1612, ko je bila cerkev posvečena.

Po Mostu na Soči vodi tudi Kulturnozgodovinska pot, Čez Most po modrost. V nišah so razstavljene replike predmetov iz različnih obdobij, ki so jih tu našli arheologi. Na fotografiji je replika glinastega ometa, ki je krasil notranje stene hiš bogatejših lastnikov iz obdobja 6. - 4. stoletja pr. n. št.

V podpornem zidu starega župnišča so našli del rimskega posvetilnega oltarja z latinskim napisom. Umeščajo ga v 2. stoletje.

Na poti do cerkve sv. Lucije je niša z repliko grškega sovjega skifosa iz 5. stoletja pr. n. št. Najdba kaže na trgovanje domačinov z Grki. Originalno globoko skodelico za vino hrani Tolminski muzej. 

Po stopnicah v najstarejši del Mosta na Soči s cerkvijo in replikami zanimivih arheoloških najdb

V hiši Most na Soči 37 se je, 27. oktobra 1883, rodil slovenski pisatelj in pesnik Ivan Pregelj. Leta 1967. so nad glavni vhod vzidali spominsko ploščo.

Avtoportret pisatelja Ivana Preglja v niši pod hišo v kateri je preživel mlada leta.

Med prvo svetovno vojno je bila Sveta Lucija, tako se je imenoval Most na Soči, večji del porušena. Italijani so po vojni hiše obnovili v svojem slogu-

Most na Soči je dobil ime leta 1952. Pred tem se je naselje imenovalo Sveta Lucija

Pogled na jezero, ki je nastalo leta 1938. Ko so gradili jez v Podselu, je voda zalila strugi Soče in Idrijce in nastalo je sedem kilometrov dolgo jezero, ki je danes prava turistična atrakcija

Velika hiša s terasami in balkoni na Gorenjem koncu v Mostu na Soči, je bila dom družine Munih. Danes najbolj poznamo dirigenta Marka Muniha. Prvotno hišo je zgradil njegov praded leta 1850. kot je ponosno napisano na pročelju. V hiši je bila trgovina z mešanim blagom in pivnica. Hišo kot jo vidimo danes, je zgradil dirigentov ded, saj je bila prvotna v prvi svetovni vojni porušena. Z vojno odškodnino je nastala nova, velika hiša, ki dominira nad glavno cesto v Mostu in je ne moreš zgrešiti.

Most na Soči

Strnjen niz hiš ob glavni cesti Ljubljana - Tolmin in naprej po slikovitem Posočju.

Zgradba gostilne Vuga je bila v 19. stoletju nadstropna hiša. Po prvi vojni, ko je bila močno poškodovana, so jo obnovili in nadzidali. V njej se je rodil pisatelj, urednik, dramaturg, Saša Vuga (8. februar 1930. Most na Soči - 25. december 2016. Ljubljana) 

Hotel Lucija v Mostu na Soči

Najstarejši del Mosta na Soči, nad reko Idrijco, ki se tu izlije v Sočo

Jezero Most na Soči in pogled na vasico Modrej. Nad vasjo se dviga gora Senica

Posoška roža

Po jezeru pluje turistična ladjica Lucija

Postaja, danes samostojno manjše naselje, do leta 1937. pa del Mosta na Soči. Most čez reko Idrijco, ki so ga dokončali decembra 1905. in spomenik padlim v prvi svetovni vojni iz leta 1917.

Monumentalni spomenik padlim avstro-ogrskim vojakom XV. korpusa. Postavili so ga leta 1917. 

Železniška postaja Most na Soči stoji v naselju Postaja, ob reki Idrijci. Zgradili so jo na začetku 20. stoletja in je edina železniška postaja za zgornje soško dolino. Do nekaj let po drugi svetovni vojni se je imenovala Sv. Lucija - Tolmin. 

Železniška postaja Most na Soči, na bohinjski progi. 


Povezano, foto zgodbe iz Tolminskega:

Juliana Trail - Etapa 11 - Most na Soči - Tolmin

Tolmin, od pekla do raja

Spominska cerkev Svetega Duha v Javorci

Vir:

Miha Mlinar, Čez Most po modrost, Kulturnozgodovinska pot po Mostu na Soči, 2005

Register NKD

tol-muzej.si

informativne table

zupnija-most-na-soci.rkc.si