Prikaz objav z oznako Valentin Metzinger. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Valentin Metzinger. Pokaži vse objave

torek, 22. marec 2022

Kamna Gorica, rojstni kraj baročnega slikarja Matevža Langusa

Nekdaj fužinarska oziroma železarska gorenjska vasica Kamna Gorica leži v Lipniški dolini. Spada v občino Radovljica. Skozi vas teče potok Lipnica, ki je bil del sistema vodnih rak. Nad vasjo pa se dviga planota Jelovica. Bila je bogata z lesom in železovo rudo, ki so jo vaščani s pridom izkoriščali. 

Središče starega vaškega jedra je park Pod lipo. Tu je nekoč stala edina fužina v Kamni Gorici. Pod lipo so postavili spomenik padlim v drugi svetovni vojni, ki ima obliko plavža. Je precej manjši od tistega, ki je nekoč stal je pa tudi lep pomnik na fužinarstvo oziroma železarstvo v vasi. 

Ob parku je rojstna hiša slovenskega baročnega slikarja Matevža Langusa (1792-1855). Pred njo stoji baročna kapelica, ki jo je v celoti poslikal Langus. Ob robu parka je mogočna hiša bogate fužinarske družine Toman. V njej se je rodil dr. Lovro Toman (1827-1870), pravnik, pesnik in politik, član kranjskega deželnega zbora in poslanec dunajskega državnega zbora. Poročen je bil z Josipino Urbančič Turnograjsko. Žal samo leto dni. Umrla je pri porodu, stara komaj 21 let, v Gradcu kjer sta zakonca živela.

Med hišama dveh znamenitih Kamnogoričanov je speljana pot, v obliki 112 stopnic, do baročne cerkve sv. Trojice in Mežnarije. Enoladijska cerkev je prava mala galerija slovenskih baročnih slikarjev. Oltarne slike so prispevali: Matevž Langus, tudi freske na zunanjih stenah, ki so jih odkrili konec 20. stoletja, ko so cerkev obnavljali, Valentin Metzinger, Leopold Layer, Simon Ogrin, ki je prispeval freske. Oltarji so delo podobarja in kiparja Janeza Vurnika iz Radovljice. 

Foto zgodba o Kamni Gorici pri Radovljici, o fužinarskih hišah, kamnitih mostovih, znamenitih Kamnogoričanih in zbirki slik slovenskih baročnih slikarjih. Priporočam 😊

Slovenija, Gorenjska
Baročni slikar Matevž Langus (9.9.1792. Kamna Gorica - 20.10.1855. Ljubljana). Detajl spomenika, delo kiparja Staneta Kolmana 

Slovenija, Gorenjska
Park Pod lipo v Kamni Gorici in spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Ima obliko plavža v katerem so talili železovo rudo. Stoji na prostoru nekdanje fužine. Spomenik je delo arhitekta Borisa Kobeta. Postavili so ga leta 1980.

Slovenija, Gorenjska
Lesene vodne rake v Kamni Gorici

Slovenija, Gorenjska
Na vzpetini Ravnica, ki se dviga nad vasjo stojita cerkev sv. Trojice in nekdanja Mežnarija. Do cerkve vodi sto dvanajst položnih stopnic.

Slovenija, Gorenjska
Skozi Kamno Gorico teče potok Lipnica, ki je bil del sistema vodnik rak. V njih je bilo okoli šestnajst vodnih koles, ki so jih potrebovali v kovaški obrti. Potok krasi kar nekaj slikovitih, kamnitih mostičkov. 

Slovenija, Gorenjska
Čudovita in lepo obnovljena nadstropna hiša je pravi mali dvorec premožne fužinarske družine. To je rojstna hiša dr. Lovra Tomana (1827.-1870.) Bil je pravnik in pesnik ter član dunajskega državnega zbora. Poročen je bil s pisateljico in pesnico Josipino Urbančič Turnograjsko. Njuna sreča je bila kratkotrajna. Umrla je pri porodu, stara komaj 21 let.

Slovenija, Gorenjska
Kamniti portal Tomanove rojstne hiše, Kamna Gorica 37

Slovenija, Gorenjska
Rojstna hiša baročnega slikarja Matevža Langusa z lepo ohranjeno štukaturo. Na pročelju je spominska plošča. Osnova hiše je iz 18. stoletja. Pred hišo stoji čudovita baročna kapelica s kovanimi vrati. Kapelico je v celoti poslikal Matevž Langus, sredi 19. stoletja. 

Slovenija, Gorenjska
Langusova baročna kapelica je bila leta 2016. v celoti obnovljena. Na čelu kapelice je freska 'Zadnja večerja'.

Slovenija, Gorenjska
Notranjost baročne kapelice je Matevž Langus poslikal z osrednjim prizorom, ki prikazuje 'čaščenje Rešnjega telesa' v obliki monštrance.  

Slovenija, Gorenjska
Na oboku Langusove baročne kapele je 'Marijino kronanje'.

Slovenija, Gorenjska
Poslikana zunanjost Langusove kapelice z baročno kovinsko streho. Freska tik pod strešico prikazuje mučeništvo sv. Vida. Na večjih poljih je podoba Kristusa s križem, ob njem Brezmadežna.

Slovenija, Gorenjska
Spomenik v obliki slikarske palete, posvečen slikarju Matevžu Langusu, je delo kiparja Staneta Kolmana. Spomenik stoji pred Domom krajanov. 

Slovenija, Gorenjska
Obnovljena nadstropna hiša v Mali gasi, s freskami in kovano ograjo. Na stranski fasadi je Marijin monogram z letnico 1731. in niša s fresko 'Pieta'. Hiša nosi letnico 1765. 

Slovenija, Gorenjska
Obnovljena freska na pročelju hiše v Mali gasi prikazuje sv. Florjana in Janeza Nepomuka.

Slovenija, Gorenjska
Nekoč veličastna Kapusova graščina, v starem vaškem jedru Kamne Gorice, vpije na pomoč in čaka na svojo obnovo. Osnova bogate fužinarske hiše sega v 16. stoletje. Družina Kappus je bila konec 17. stoletja povzdignjena v plemiški stan, zaradi zaslug pri razvoju fužinarstva. Med pomembnimi obiskovalci graščine je bil tudi pesnik Oton Župančič. Ob poslušanju kladiv v bližnjem vigenjcu je prav tu naj bi dobil navdih za svojo pesem Žebljarska.

Slovenija, Gorenjska
Kapusova graščina. Vhodni, polkrožni portal iz tufa, lepa bifora nad njim in nekaj ohranjene štukature. Vodnik po Kamni Gorici in Kropi pravi, da je bila rodbina Kappus najslavnejša in najpomembnejša rodbina v zgodovini kamnogoriškega železarstva. Mogoče pa le obnovijo propadajoči dvorec 😎

Slovenija, Gorenjska
Okno s kamnito obrobo, preklado in umetelno kovano mrežo

Slovenija, Gorenjska
Kamna Gorica. Ohranjena Šparovčeva kovačnica in vodno kolo. Delovala je do druge svetovne vojne. 

Slovenija, Gorenjska
Obnovljena nadstropna hiša z vhodnim portalom in okenskimi okvirji iz tufa. Zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. 

Slovenija, Gorenjska
Kamna Gorica, staro vaško jedro. Tomanova rojstna hiša, Langusova rojstna hiša, Langusova kapelica. Med hišama je stopnišče, ki vodi do Mežnarije in cerkve sv. Trojice. V ospredju je novodobni spomenik, poklon žebljarstvu. Imenuje se 'Žebelj v kaplji znoja'. Obeležje so postavili ob 110. obletnici prve objave Župančičeve pesmi Žebljarska, ki govori o težkem življenju ljudi v teh krajih. (informativna tabla)

Slovenija, Gorenjska
Mežnarija v Kamni Gorici. Nadstropna hiša z dvokapno streho je bila zgrajena leta 1803. kot kaplanija. Od leta 1900. je bila v njej mežnarija. Danes je v njej etnološki muzej kraja.

Slovenija, Gorenjska
Peš pot iz vasi do cerkve sv. Trojice so uredili s stopnicami, kamnitim zidom in železno ograjo, leta 1896. Med stopnicami so s prodniki utrjeni podesti, tako da je premagovanje 112 stopnic, lažje.

Slovenija, Gorenjska
Nadstropno, zidano gospodarsko poslopje z opečnatimi zračniki in lesenim gankom iz 18. stoletja. Stoji na travniku pri župnišču. 

Slovenija, Gorenjska
Baročna cerkev sv. Trojice v Kamni Gorici, v osnovi iz sredine 17. stoletja, v 18. je dobila baročno podobo. Originalna poslikava, freska sv. Trojice na pročelju, delo Matevža Langusa. Ob glavnem vhodu je na pročelje prislonjen spomenik pomembne kamnogoriške družine Toman

Slovenija, Gorenjska
Mozaik v spomin na oratorij

Slovenija, Gorenjska
Spomenik padlim domačinom v prvi svetovni vojni. Slovesno so ga odkrili 23. avgusta 1925. Slavnostni govornik je bil pisatelj, duhovnik in vojaški kurat Janez Jalen. Leta 2014. so spomenik obnovili. Na novo so izdelali orla, kajti prvotni je bil uničen. Spomenik stoji ob cerkvenem obzidju. (informativna tabla)

Slovenija, Gorenjska
Baročna župnijska cerkev sv. Trojice v Kamni Gorici ima poleg glavnega oltarja še štiri stranske oltarje. Stranski oltar Matere Božje z oltarno sliko Matevža Langusa iz leta 1836. Oltar je delo Janeza Vurnika.

Slovenija, Gorenjska
Krstilnica s kovano ograjo

Slovenija, Gorenjska
Stranski baročni oltar sv. Florjana, zavetnika gasilcev, z oltarno sliko Valentina Metzingerja.

Slovenija, Gorenjska
Orgle so delo domačih mojstrov, bratov Ignacija in Ivana Zupana, ki sta živela in ustvarjala v  Kamni Gorici

Slovenija, Gorenjska
Leta 1904. je cerkev poslikal slikar Simon Ogrin z Vrhnike

Slovenija, Gorenjska
Veliki oltar sv. Trojice. Izdelal ga je Janez Vurnik, kamnosek in podobar iz Radovljice, leta 1863.
 
Slovenija, Gorenjska
Baročni stranski oltar sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Stranska oltarja ob slavoločni steni sta starejša. Oltarna slika je delo Valentina Metzingerja. Ko so cerkev povečali, so dodali še dva stranska oltarja.

Slovenija, Gorenjska
Baročna cerkev sv. Trojice v Kamni Gorici je enoladijska cerkev. Sprva je imela tri oltarje ob povečanju so dodali še dva. Notranja oprema je preplet baroka in neorenesanse.

Slovenija, Gorenjska
Freska na zunanji fasadi cerkve sv. Trojice, Žene ob Križanem. Delo baročnega slikarja in domačina Matevža Langusa.

Slovenija, Gorenjska
Nadstropna hiša z delilnim zidcem in frčado, ki stoji ob vznožju poti do Mežnarije, je bila letna rezidenca družine Toman. Zgradili so jo leta 1872. Leta 1929. je hišo kupila Mestna občina Ljubljana in v njej odprla Pension Jelovica. Deloval je do druge svetovne vojne.

Slovenija, Gorenjska
Kratka, razgledna peš pot pod Mežnarijo.

Slovenija, Gorenjska
Cerkev sv. Trojice v Kamni Gorici s fresko 'Žene ob Kristusu, slikarja Matevža Langusa. Freske na zunanji strani cerkve so odkrili konec 20. stoletja, ko so cerkev obnavljali. 

Slovenija, Gorenjska
Muzejska hiša Mežnarija in Ustvarjalna rezidenca Kulturno umetniškega društva 'La Casa de Kamna'. Omenjeno društvo je nekdanjo kaplanijo, ki je bila zgrajena leta 1803. in pozneje mežnarijo, tudi obnovilo in ohranilo duh nekdanjega časa. V pritličju je etnološka razstava kraja in pomembnih domačinov. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2009. Ukvarja se s promocijo kulture Argentine in Latinske Amerike. 

Slovenija, Gorenjska
Delno ohranjena poslikava stropa v Mežnariji

Slovenija, Gorenjska
Lepo obnovljena fužinarska hiša, ob potoku Lipnica. Nadstropna hiša z okenskimi okvirji iz tufa in kovano mrežo. 

Slovenija, Gorenjska
Skozi Kamno Gorico se vije potok Lipnica. Kot se za fužinarsko naselje spodobi, mostiček krasi kovana ograja

Slovenija, Gorenjska
Dvodelno slopno znamenje s štirikapno leseno streho stoji na nekdanjem polju. Postavili so ga v drugi polovici 18. stoletja. Legenda pravi, da so vaščani na tem mestu želeli zgraditi cerkev. Prinesli so orodje in material in, ko so naslednji dan prišli, orodja ni bilo nikjer. Našli so ga na Ravnici. Ko se je enako zgodilo še nekajkrat, so se odločili, da cerkev postavijo na Ravnici nad vasjo in tam stoji še danes. Poslikave so novejše, iz leta 2016. Starih poslikav ni bilo. 

Foto zgodbe občine Radovljica:

Radovljica in cerkev sv. Petra

Vir
- voden ogled
- Kropa in Kamna Gorica, Kulturno turistični vodnik, 2017
- Register NKD
- kamna-gorica.si
- radolca.si

nedelja, 27. februar 2022

Cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu

Dvor pri Polhovem Gradcu je majhna vasica v Polhograjski dolini, ki leži ob prometni cesti Ljubljana - Polhov Gradec. Kljub svoji majhnosti pa so se davnega leta 1525. grofje Polhograjski, natančneje baron Vid Thurn, ki je bil naročnik in plačnik gradnje in njegov sin Franc, ki je delo nadaljeval, odločili prav tu postaviti mogočno, poznogotsko cerkev sv. Petra. Kljub temu, da je na drugi strani cerkve že stala cerkev sv. Nikolaja. Na mestu stare, danes stoji novejša istoimenska baročna cerkev.

Zakaj so se Polhograjski odločili prav na tem mestu postaviti tako mogočno cerkev, ni znano. Domnevajo, da je šlo za prestiž ali pa za zaobljubo. Kakorkoli to grofovsko cerkev, kot ji pravijo, lahko občudujemo še danes. Veličastna cerkev je umetnostno zgodovinski spomenik državnega pomena.

Nekoč romarska cerkev sv. Petra v Dvoru, ima tri ladje in čudovit poslikan leseni strop. Ob slavoločno steno so leta 1546. postavili arkadni lopi s stranskimi oltarji. Sprva naslikani na steno, sredi 17. stoletja pa so dodali zlate baročne oltarje. 

Prezbiterij krasi veliki, leseni oltar z lesenim kipom sv. Petra iz leta 1739. Prvoten glavni oltar je krasil kamniti kip sv. Petra, ki danes stoji na vrhu desne arkadne lope. Kipec je iz 16. stoletja. V prezbiteriju so grofovske lože, na desni strani, ob prižnici, je vhod v zakristijo, ki je prav tako vredna ogleda, saj je bolj podobna kapeli kot zakristiji. Kip sv. Petra v glavnem oltarju, ob posebnih priložnostih zakrijejo s sliko sv. Petra, ki prejema ključe od Kristusa, baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Nastala je v prvi polovici 18. stoletja. Prav tako manjša slika v atiki. 

Posebej velja omeniti glavni vhod v cerkev. Portal krasijo številni dekorativni reliefi s poznogotskimi motivi. Ima notranji, šilasti vhodni portal in zunanji pravokotni s preklado in strešico. Nad vhodom je grbovna plošča iz leta 1548. in začetnici VB - Vid in Bianka Thurn. Postavil jo je njun sin Franc.

Poznogotska cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu je odprta za oglede vsako prvo nedeljo v mesecu. V zimskem času med 14. in 16. uro. Vstop prost. Prostovoljni prispevki dobrodošli. Prijazen vodnik nam razkrije marsikaj zanimivega. Priporočam. 😊

Osrednja Slovenija
Detajl velikega oltarja, leseni kip sv. Petra. Pred zadnjo prenovo, je kip samostojno stal v cerkveni ladji.

Osrednja Slovenija
Baročni glavni oltar posvečen sv. Petru. Izdelali so ga v kiparski delavnici v Polhovem Gradcu, leta 1739. 

Osrednja Slovenija
Ob posebnih praznikih kip sv. Petra prekrijejo s sliko, ki prikazuje sv. Petra, ki prejema ključe od Kristusa. Oltarno sliko in manjšo sliko v atiki, s prizorom Marijinega obiskovanja, je ustvaril baročni slikar Valentin Metzinger. Obe sliki sta iz prve polovice 18. stoletja. Med obema slikama je grb polhograjskih grofov z letnico 1739.

Osrednja Slovenija
Bogato okrašen in barvit tabernakelj z baldahinom krasi glavni oltar.

Osrednja Slovenija
Rebrasti strop prezbiterija s sklepnikom sv. Petra

Osrednja Slovenija
Kamnita prižnica ob slavoločni steni ima lesen baldahin. Datira v sredino 16. stoletja.

Osrednja Slovenija
Na obeh straneh prezbiterija sta grofovski loži, pod njima so bile sedilije.

Osrednja Slovenija
Tlakovanje prezbiterija

Osrednja Slovenija
Nenavaden vhod ima cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V cerkev vodi kamnito stopnišče. Tu so snemali slovenski film Samorastniki.

Osrednja Slovenija
Tlakovanje ladje. Precej drugačno kot v prezbiteriju

Osrednja Slovenija
Poznogotska cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu ima tri ladje. Poleg glavnega oltarja ima dva stranska in dve arkadni lopi v kateri so prav tako oltarji. Krasi jo leseni kasetni strop z letnico 1577. Pod arkadno delilno steno sta prislonjena dva zlata oltarja, iz leta 1644. Baročni oltar sv. Ane in na desni strani baročni oltar sv. Družine.

Osrednja Slovenija
Kamnite stopnice, ki so skozi glavni vhod vodile v cerkev. Kamnite stopnice so bile eno od prizorišč v slovenskem filmu Samorastniki. Danes se v cerkev sv. Petra vstopa skozi stranski vhod. 

Osrednja Slovenija
Ob slavoločni steni sta dve arkadni lopi s stranskimi oltarji. Sprva so bili v obliki fresk, v obdobju baroka so dodali baročne oltarje. Ti imajo enako oltarno sliko kot je freska za njimi. Kamniti kip sv. Petra, ki krasi vrh desne arkadne lope, je iz 16. stoletja.

Osrednja Slovenija
Eden od naslikanih stranskih oltarjev v arkadni lopi. Trpljenje sv. Vida.

Osrednja Slovenija
Sveta Družina. Sv. Marija in sv. Jožef z Jezusom. Oltarna freska v desni arkadni lopi.

Osrednja Slovenija
Zlati oltar iz leta 1643. ima enak motiv kot freska na steni. Sveta Družina.

Osrednja Slovenija
Impozantni, poslikan leseni strop je bil dokončan leta 1577. Tam kjer bi pričakovali lestenec, visi obojestranski Marijin kip iz sredine 17. stoletja. Tega naj bi darovali romarji iz Vipavske doline.

Osrednja Slovenija
Zlati oltar sv. Valentina je nastal okoli leta 1627. 

Osrednja Slovenija
Sv. Valentin je nekoč krasil stari baročni oltar iz leta 1627, ki danes stoji ob kipu.

Osrednja Slovenija
Skupina kipov s Križanim izhaja iz druge četrtine 16. stoletja

Osrednja Slovenija
Rebrasto obokan strop zakristije, s sklepniki v obliki rozet in grbov, je poslikan s cvetličnimi motivi in nas bolj spominja na kapelo. Med poslikavami v zakristiji najdemo letnico 1547.

Osrednja Slovenija
Konzola z grbom v zakristiji

Osrednja Slovenija
Detajl obokane zakristije, konzola s ščitom

Osrednja Slovenija
Zakristijska omara

Osrednja Slovenija
Poznogotsko cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, so začeli graditi leta 1525. Ob cerkvi stoji kapelica Matere božje z letnico 1897.

Osrednja Slovenija
Nekdanji glavni vhod v cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Izjemen in razgiban portal ima kvadratno obliko z gotsko zašiljenim vhodom in preklado z zobčastim vzorcem. Okvir portala je sestavljen iz treh okrasnih pasov. Na njih je pisana paleta različnih motivov. 

Osrednja Slovenija
Sv. Peter, rastlinski in živalski motivi ter krogovičje.

Osrednja Slovenija
Krilati lev s knjigo

Osrednja Slovenija
Rastlinski motiv

Osrednja Slovenija
Nad nekoč glavnim portalom je vzidana grbovna plošča iz sivega apnenca, plemiške družine Thurn. Med letnico 1548. sta prepleteni črki VB. To sta bila zakonca Vid in Bianca Thurn.

Osrednja Slovenija
Polhograjsko gospostvo, graščina, rozete, krogovičje.

Osrednja Slovenija
Stranski vhod v cerkev sv. Petra

Osrednja Slovenija
Detajl stranskega vhoda

Osrednja Slovenija
Cerkev sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja je iz druge polovice 18. stoletja. Stoji nasproti, kulturno umetniškega spomenika državnega pomena, cerkve sv. Petra. Postavili so jo na mestu, kjer je v času zidave cerkve sv. Petra, okoli 1525,  že stala cerkev.


Osrednja Slovenija
Dvor pri Polhovem Gradcu. Pritlična hiša z dvokapno streho ima pravokotni kamniti portal z letnico 1893. Hiša žalostno propada.

Osrednja Slovenija
Ob cerkvi sv. Petra stoji simpatična pritlična hiška, nekdanja mežnarija. Kamniti portal nosi letnico 1850. Sodeč po perutninski družinici je hiška naseljena. 


Podobno:

Lepota poslikanih stropov


Vir:
- voden ogled cerkve sv. Petra (vsako prvo nedeljo v mesecu)
- Varstvo spomenikov št. 39, Uroš Lubej, cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, stran 62,  Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, Ljubljana, 2001 (dostopno na spletu)
- Marijan Slabe, Dvor pri Polhovem Gradcu