Prikaz objav z oznako Ivan Pregelj. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Ivan Pregelj. Pokaži vse objave

nedelja, 24. julij 2022

Kosmačeva učna pot (KUP): Slap ob Idrijci - Most na Soči

Kosmačeva učna pot (KUP) je približno deset kilometrov dolga peš pot ob reki Idrijci. Začne se pri Kosmačevi domačiji v Slapu ob Idrijci. Skromna s slamo krita hiška je bila pisateljev dom od njegovega drugega leta pa vse do dvajsetega leta, ko je moral zbežati pred fašisti.

Zanimivo, poučno in slikovito kulturno učno pot so zasnovali nekateri učitelji in učenci osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči. Poteka po levem bregu reke Idrijce, prav tam kjer sta pred mnogimi leti šla na pot v Tolmin Ciril Kosmač in njegov oče. Poti, kraje in ljudi v ozki Idrijski dolini, ki ji pravijo tudi Kosmačeva dolina, je Ciril Kosmač dodobra opisal v svojih številnih delih. 

Ob poti so postavili majhne kozolce na katerih najdemo kratek opis kraja in Kosmačev citat, ki ga je o tem delu opisal v enem od svojih del. Pot je v glavnem ravninska. Pelje nas mimo naravnega kopališča v Slapu ob Idrijci do Idrije pri Bači, mimo trdnjave ob viaduktu v Bači pri Modreju do železniške postaje Most na Soči. Tu se odpravimo čez most na drugo stran reke Idrijce, si ogledamo monumentalni spomenik padlim v prvi svetovni vojni, nato pa proti Mostu na Soči in po približno dvesto metrih zavijemo na vzpenjajočo se gozdno pot, ki nas pripelje v vasico Stopec. Pod košatim kostanjem stoji Marijino znamenje kjer sta se ustavila desetletni Ciril in njegov oče. Klopca ob znamenju kar kliče po kratkem počitku, zato smo ji z veseljem ustregli. 😊

Iz vasi Stopec se spustimo do razgledišča ob cerkvi sv. Mavra, kjer je lep pogled na akumulacijsko jezero Most na Soči in Modrej. Sledi še krajši spust do jezera in dobra kava z razgledom. 💜

Naslednji dan smo se odpravili v Roče. Manjša vasica leži nad Slapom ob Idrijci. Na pokopališču, ob cerkvi sv. Janeza Evangelista, visoko nad svojo ljubljeno dolino, je pokopan Ciril Kosmač. Pot v Roče je izven Kosmačeve učne poti, je pa smiseln zaključek moje foto zgodbe. Pot toplo priporočam. 

Slovenija, Primorska
Slap ob Idrijci, zaselek Bukovica. Iz kamna zidana hiša z dvokapno slamnato streho. Stoji na ozkem pasu zemlje med reko Idrijco in hribom imenovanim Skopičnik. 

Slap ob Idrijci, zaselek Bukovica, Kosmačeva hiša. Krušna peč na kateri so Kosmačevi otroci pogosto ležali, se greli in poslušali dedove zgodbe.

Slap ob Idrijci, zaselek Bukovica, Kosmačeva hiša. Kuhinja z odprtim ognjiščem. V zgodbi Pomladni dan, Ciril Kosmač pravi '...Otroci smo silili v KUHINJO, se gnetli okrog OGNJIŠČA in vtikali nad plamene rdeče, premrle noge ...' (Info kozolec ob Kosmačevi hiši)

Slap ob Idrijci, zaselek Bukovica, Kosmačeva hiša. Del etnološke zbirke, mlinček za kavo in terilnik za začimbe. 

Slap ob Idrijci, zaselek Bukovica, Kosmačeva hiša. Mala sobica v nadstropju. V njej je bival Ciril Kosmač.

Slap ob Idrijci, zaselek Bukovica. H Kosmačevi domačiji je spadal tudi hlev. Danes ni del muzejske predstavitve. V njem biva kozja družinica.

Slap ob Idrijci, zaselek Bukovica, Kosmačeva hiša. Na dvorišču, pred hišo 

Ribolov na reki Idrijci.

Kosmačeva domačija. Hiška je muzej pisatelja Cirila Kosmača. V njej je živel od drugega leta naprej. Pri dvajsetih je, zaradi fašističnega nasilja, moral zapustiti svojo ljubljeno dolino.

Zdrava pitna voda v bližini Kosmačeve domačije. 

Prelepa Idrijska dolina. Ozka in dolga, domačini ji pravijo kar Kosmačeva dolina. Po drugi svetovni vojni se je Ciril Kosmač zelo rad vračal v svoj rojstni kraj. Skoraj vsi njegovi romani pripovedujejo zgodbe o lepotah doline in njenih ljudi.

Kosmačeva učna pot od Slapa ob Idrijci do Mosta na Soči je slikovita literarna peš pot ob reki Idrijci. Dolga je približno deset kilometrov. Začrtali so jo učitelji in učenci osnovne šole Dušana Muniha Most na Soči. 


Slap ob Idrijci. Naravno kopališče s čisto in za reko dokaj toplo vodo.

Slap ob Idrijci. Nekdaj je bil tu mlin, danes so samo še ostanki jezu

Slap ob Idrijci. Ta del se imenuje Ravnica. Ciril Kosmač je tudi ta del opisal v svoji noveli Pot v Tolmin.

Slap ob Idrijci - Kosmačeva učna pot

Lepo obnovljena Vrhovčeva kašča



Idrija pri Bači je razpotegnjena vasica v občini Tolmin, ki se z nekaj zaselki razprostira na obeh bregovih Idrijce. V središču starega vaškega jedra je, kot se spodobi, cerkev sv. Janeza Krstnika iz 18. stoletja. 

Idrija pri Bači 20. Nekdanja avstro-ogrska šola. Ko so jo leta 1907. zgradili je bila lepa nadstropna zgradba, zdaj pa žalostno propada.

Idrija pri Bači 48. Nadstropni kmečki dvorec iz 19. stoletja

Idrija pri Bači. Kamnita hiša z zunanjim stopniščem. V pritličju polkrožni vhod v klet

Idrija pri Bači in Hotel Zlata Ribica z zanimivim vogalnim stolpom


Še kratek pogled čez reko Idrijco na vasico Idrija pri Bači in že gremo naprej proti Bači pri Modreju.


Idrija pri Bači 78, obnovljen kmečki dvorec, zgrajen sredi 19. stoletja. Na pročelju je freska Križanega. Nadstropni dvorec s polkrožnim, kamnitim portalom in balkonom s kovano ograjo, z letnico 1844. Stoji v zaselku Luža. Domačini ji pravijo Batištova hiša. 

Cvetlično okrasje na kmečkem vozu

Telički lepi, gremo v ravno vrsto, slikali se bomo 💜💛💙

Bača pri Modreju. 258 metrov dolg viadukt Idrijca na bohinjski železniški progi so zgradili leta 1906. Ima sedem monumentalnih kamnitih obokov in železne konstrukcije, ki sloni na kamnitem stebru. Dolga je 51 metrov, pod njima teče reka Idrijca. Železni del zaključujeta še dva kamnita loka.

Bača pri Modreju. Trdnjava ob viaduktu Idrijca

Bača pri Modreju je manjša vasica v občini Tolmin. Čeprav majhna pa se ponaša z največjim viaduktom na bohinjski progi. 

Železniška postaja Most na Soči in secesijski steber na mostu, pod katerim teče reka Idrijca. Nedaleč od tu se izlije v reko Sočo.

Monumentalni spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni. 

Dobrih sto metrov naprej od spomenika padlim v prvi svetovni vojni se odpravimo navkreber, po ozki gozdni stezi proti vasici Stopec.

Znamenje v vasi Stopec je postavila premožna družina Tofcovih. Tu kjer danes stoji kapelica se je pred davnimi leti zgodila nesreča. Gospodar je peljal voz z drvmi. Srečal je poštarja, ki je nosil rdeč dežnik. Konji so se ustrašili rdečega dežnika in voz se je prevrnil. Gospodar je ostal nepoškodovan in v zahvalo je postavil kapelico posvečeno Mariji pomočnici, ki ga je rešila. Tako pravi ljudsko izročilo. 

Vasica Stopec, skozi katero sta šla oče in Ciril Kosmač je opisana v pisateljevi noveli Pot v Tolmin: 'Molče sta prišla do Bače in molče sta se po zgornji poti začela vzpenjati na Stopec, na tisto lepo široko polico, ki imajo na njej Mostarji in Modrejani svoja polja in svoje njive. Tam človek ve in vidi, da se svet odpira na vse štiri strani po Baški grapi, po Idrijski dolini in po Soči na sever in na jug. (Ciril Kosmač, V gaju življenja / Pot v Tolmin)

Mimo kozolca proti cerkvi sv. Mavra, ki se prvič omenja že leta 1192. 

Cerkev sv. Mavra stoji na vzpetini od koder je čudovit razgled na Modrej in akumulacijsko jezero Most na Soči.

Most na Soči, cerkev sv. Mavra. Na pročelju je kip Marije z detetom in poznogotska rozeta.

Pogled na akumulacijsko jezero Most na Soči, ki je nastalo leta 1938. 

Modrej pri Mostu na Soči

Na poti od razgledišča pred cerkvijo sv. Mavra do Mosta na Soči, nas pozdravi, v Mostu na Soči rojeni, pisatelj Ivan Pregelj

Most na Soči, cerkev sv. Lucije. Notranjost je bogato poslikal Tone Kralj.

Znamenje ob cesti Slap ob Idrijci proti vasici Roče.

Roče, Slap ob Idrijci. Kamnito stopnišče cerkve sv. Janeza Evangelista.

Slap ob Idrijci, Roče. Baročni, kamniti glavni oltar cerkve sv. Janeza Evangelista. Oltarna slika je delo idrijskega slikarja Jurija Tavčarja iz leta 1877.

Na pokopališču cerkve sv. Janeza Evangelista je pokopan slovenski pisatelj Ciril Kosmač.

Roče, Slap ob Idrijci. Nadstropna hiša s tridelnimi okni in kamnito obokanim vhodom v klet je bila zgrajena na prehodu iz 18. v 19. stoletje. 

Roče, vasica v občini Tolmin, kjer je svoje zadnje počivališče našel slovenski pisatelj Ciril Kosmač.

Pogled na Slap ob Idrijci




Povezano:


Vir:
Register NKD
tol-muzej.si
Vodnik po Kosmačevi učni poti, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2000