Franc Jelovšek in barok na Skaručni

Skaručna je manjše, razpotegnjeno naselje v občini Vodice. Leži med cesto Šmartno pod Šmarno goro - Vodice in potokom Poljšek. Na drugi strani ceste so širna polja in travniki. Vse to lepo uokvirijo Kamniške Alpe. Iz Ljubljane se na Skaručno lahko zapeljemo z avtobusom številka 60.

Majhna Skaručna ima veliko znamenitost. Baročno cerkev sv. Lucije, ki jo je konec 18. stoletja posvetil ljubljanski škof Ernest Amadej grof Attems. Cerkev se ponaša s čudovitimi freskami, ki jih je leta 1748. ustvaril slovenski baročni slikar iz Mengša, Franc Jelovšek. Na kupoli prezbiterija lahko spremljamo zgodbo zmagoslavja sv. Lucije. Kupola osmerokotne ladje pa govori zgodbo mučeništva sv. Lucije.

Velikonočni potres leta 1895. je cerkev in freske močno poškodoval. Freske v prezbiteriju sta popravila brata, slikarja Alojzij in Pavel Šubic, v ladji pa Matej Sternen.

Če v Googlov iskalnik vnesemo Skaručna, se na prvih mestih izpiše gostilna Skaručna. Če je res tako dobra, kot pravijo, ne vem. Ob mojem obisku je bila zaprta. Pa kdaj drugič. Vsekakor je bil obisk mirne z naravo obdane vasice in lepo ohranjeno sakralno dediščino, navdihujoč in odličen za sproščen sprehod.

Skaručna. Na začetku vasi je kamnito kužno znamenje s konca 17. stoletja.

Skaručna. Polja, kozolci in gozd. Tudi Kamniške Alpe so čudovite.

Skaručna, staro vaško jedro. Leži ob cesti Šmartno pod Šmarno goro - Vodice.

Skaručna. Iz hiše na zgornji fotografiji, na desni strani ceste.

Skaručna. Znana gostilna, ki si je nadela ime kraja in Klub gurmanov Skaručna.

Ob gostilni Skaručna majhna etnološka zbirka na prostem.

Skaručna

Skaručna. Kronice ali pomladanski veliki zvonček.

Skaručna. Pritlična, obcestna hiša s frčado in dvokapno streho iz sredine 19. stoletja.

Skaručna. Obnovljeno znamenje s štirikapno streho ob romarski poti do cerkve sv. Lucije

Skaručna. Baročna cerkev sv. Lucije, župnišče in mežnarija. V župnišču je do leta 1903 domovala Ljudska šola. Takrat je bila stavba še pritlična.

Skaručna. Zunanjost cerkve sv. Lucije krasi freska velikanka s podobo sv. Krištofa. Leta 1890. jo je naslikal slovenski slikar Matija Koželj. Rodil se je 7. februarja 1842. v vasici Vesca blizu Skaručne.

Skaručna. Nekdanja mežnarija in vodnjak

Skaručna. Staro znamenje in novi vrtec

Skaručna. Cerkev sv. Lucije, kot jo vidimo danes, je iz leta 1745. Načrt za novo in večjo cerkev je izdelal stavbenik in arhitekt Candido Zulliani. Rojen 4. januarja 1712. v Trstu. Umrl je v Ljubljani, 24. maja 1769.

Potok Poljšak izvira na Skaručni. V sosednji vasi Povodje se združi s potokom Dobrava. Med Šmarno goro in Rašico se izlijeta v potok Gameljščica. Ta se nedaleč stran izlije v reko Savo.

Skaručna. Raca mlakarica uživa ob potoku Poljšak.

Skaručna. Čas žafranov.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Enoladijska cerkev z osmerokotno ladjo in kvadratnim prezbiterijem.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Leta 1748 je cerkev poslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Leta 1895. je potres poškodoval cerkev, kot tudi kipe in freske. Freske na oboku prezbiterija, ki prikazujejo zmagoslavje sv. Lucije, sta popravila slikarja Alojzij in Pavel Šubic.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Stranski baročni oltar sv. Mihaela

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Obok osmerokotne ladje je baročni slikar Franc Jelovšek, poslikal s prizori mučeništva sv. Lucije. Ti so oštevilčeni in opremljeni z nemškimi verzi.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Veliki baročni oltar je iz leta 1749. Posvečen je sv. Luciji. Ob njej so sv. Agata, sv. Uršula, sv. Neža in sv. Apolonija, mučenke iz začetka krščanstva. Vrh oltarja krasi Marijino kronanje,

Skaručna, cerkev sv. Lucije

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Franc Jelovšek (4. oktober 1700. Mengeš - 31. maj 1764. Ljubljana)

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Orgle

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Sv. Lucijo skušajo zažgati 😢

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Stranski baročni oltar sv. Jožefa z družino

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Rokokojska prižnica z reliefom Jezusa in Samarijanke je nastala v drugi polovici 18. stoletja.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Križani v spomin na sv. misijon iz leta 1961.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Marijino kronanje, na vrhu velikega oltarja in čudovita baročna freska Franca Jelovška posvečena zmagoslavju sv. Lucije.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Zgodba o življenju in smrti sv. Lucije, ki se je rodila na Siciliji.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Obok ladje, baročni slikar iz Mengša Franc Jelovšek in baročna freska Mučeništvo sv. Lucije. Sv. Lucija je živela v času cesarja Dioklecijana, na Siciliji. Legenda pravi, da si je iztaknila oči, da bi tako odgnala snubca, saj se ni želela poročiti, temveč ohraniti vero in devištvo. Sv. Lucija je zavetnica slepih in slabovidnih. 

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Manjši oltar posvečen sv. Mariji Kraljici.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Votivna podoba sv. Lucije. Najstarejša ohranjena tabelna slika slikarja Matije Koželja. Ustvaril jo je po baročni podobici iz druge polovice 18. stoletja. 

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Križev pot je naslikal Josip Marsche, na Češkem. Domači baročni slikarji niso bili navdušeni nad uvoženimi slikami.

Skaručna, nasvidenje 😊

Vir:

zupnija-vodice.rkc.si/skarucna

Dediščina ljudi in krajev, Zbornik občine Vodice, 2020

Register NKD

Wikipedia

Most na Soči, Juliana Trail in slikar Tone Kralj

Most na Soči je strnjeno naselje, ki je nastalo ob sotočju reke Soče in Idrijce. V 19. stoletju se je kraj imenoval Sveta Lucija na Mostu. Ime so večkrat spreminjali. Od leta 1952. se imenuje Most na Soči.

Staro trško jedro je nastalo ob cerkvi sv. Lucije, ki so jo začeli zidati okoli leta 1584. Večkrat poškodovano cerkev so nazadnje prenovili, med letom 1929. do 1940., v sodelovanju s slovenskim slikarjem Tonetom Kraljem. Cerkev je okrasil s freskami in slikami. Tudi kipi so narejeni po njegovih predlogah. Freske v prezbiteriju prikazujejo življenje sv. Lucije. Ladjo krasijo monumentalne slike križevega pota. Večino teh slik je Tone Kralj ustvaril v Benetkah, kjer je študiral arhitekturo. Tja se je umaknil iz strahu, da ga fašisti ne bi izgnali, kajti na svojih slikah je zvesto uporabljal slovenske nacionalne barve, kar so omenjeni tudi zaznali.

Cerkev sv. Lucije je znamenitost Mosta na Soči in vredna ogleda. Nahaja se ob novi pohodniški poti Juliana Trail. Tu se konča 10 etapa in začne 11, ki nas popelje po slikoviti ravninski poti vse do Tolmina. 

Po Mostu na Soči je speljana zanimiva kulturnozgodovinska pot. Dobro označena pot, še lažje jo najdemo z vodnikom Čez Most po modrost. Večino te sem ujela v svoji foto zgodbi:

Lunete v prezbiteriju krasijo slike Toneta Kralja. Pripovedujejo zgodbo o življenju sv. Lucije

Osem slik sv. Lucije, ki krasijo prezbiterij, je Tone Kralj naslikal v Benetkah, leta 1940. V Benetkah je študiral arhitekturo.

Tudi 14 postaj križevega pota je nastalo v Benetkah.

Tone Kralj, Križev pot, Jezus obsojen

Župnijska cerkev sv. Lucije v Mostu na Soči, je danes triladijska cerkev s prezbiterijem in tremi oltarji ter zvonikom. Od leta 1929. do 1940. jo je urejal in poslikal slikar, kipar in arhitekt Tone Kralj

Banjasti obok v prezbiteriju je Tone Kralj poslikal s svetnicami in svetniki pred božjim prestolom.

Oltarna slika Matere božje v levem stranskem oltarju. Tone Kralj jo je naslikal leta 1928.

Blagoslov sv. Valentina je prva slika za cerkev sv. Lucije. Nastala je leta 1927, ko je Tone Kralj začel z načrti za obnovo cerkve.

Kor z orglami in sv. Ciril in sv. Metod na oboku

Kip sv. Ane z malo Marijo. V cerkvi sv. Lucije je nekaj kipov, ki so nastali po načrtih Toneta Kralja

Župnijska cerkev sv. Lucije v Mostu na Soči. Prvotno cerkev so začeli graditi okoli leta 1584. Posvetili so jo leta 1612. Med prvo svetovno vojno, septembra 1915. je bila močno poškodovana. Danes je lepo obnovljena in lahko rečemo, da je prava mala galerija slikarja, kiparja in arhitekta Toneta Kralja.

Cerkev sv. Lucije v Mostu na Soči je bila sprva gotska. Danes so vidne visoke, zašiljene gotske okenske odprtine.

Luneta z Jezusom nad glavnim vhodom v cerkev sv. Lucije

Na pročelju cerkve sv. Lucije je vzidana plošča z datumom 24. junij 1612, ko je bila cerkev posvečena.

Po Mostu na Soči vodi tudi Kulturnozgodovinska pot, Čez Most po modrost. V nišah so razstavljene replike predmetov iz različnih obdobij, ki so jih tu našli arheologi. Na fotografiji je replika glinastega ometa, ki je krasil notranje stene hiš bogatejših lastnikov iz obdobja 6. - 4. stoletja pr. n. št.

V podpornem zidu starega župnišča so našli del rimskega posvetilnega oltarja z latinskim napisom. Umeščajo ga v 2. stoletje.

Na poti do cerkve sv. Lucije je niša z repliko grškega sovjega skifosa iz 5. stoletja pr. n. št. Najdba kaže na trgovanje domačinov z Grki. Originalno globoko skodelico za vino hrani Tolminski muzej. 

Po stopnicah v najstarejši del Mosta na Soči s cerkvijo in replikami zanimivih arheoloških najdb

V hiši Most na Soči 37 se je, 27. oktobra 1883, rodil slovenski pisatelj in pesnik Ivan Pregelj. Leta 1967. so nad glavni vhod vzidali spominsko ploščo.

Avtoportret pisatelja Ivana Preglja v niši pod hišo v kateri je preživel mlada leta.

Med prvo svetovno vojno je bila Sveta Lucija, tako se je imenoval Most na Soči, večji del porušena. Italijani so po vojni hiše obnovili v svojem slogu-

Most na Soči je dobil ime leta 1952. Pred tem se je naselje imenovalo Sveta Lucija

Pogled na jezero, ki je nastalo leta 1938. Ko so gradili jez v Podselu, je voda zalila strugi Soče in Idrijce in nastalo je sedem kilometrov dolgo jezero, ki je danes prava turistična atrakcija

Velika hiša s terasami in balkoni na Gorenjem koncu v Mostu na Soči, je bila dom družine Munih. Danes najbolj poznamo dirigenta Marka Muniha. Prvotno hišo je zgradil njegov praded leta 1850. kot je ponosno napisano na pročelju. V hiši je bila trgovina z mešanim blagom in pivnica. Hišo kot jo vidimo danes, je zgradil dirigentov ded, saj je bila prvotna v prvi svetovni vojni porušena. Z vojno odškodnino je nastala nova, velika hiša, ki dominira nad glavno cesto v Mostu in je ne moreš zgrešiti.

Most na Soči

Strnjen niz hiš ob glavni cesti Ljubljana - Tolmin in naprej po slikovitem Posočju.

Zgradba gostilne Vuga je bila v 19. stoletju nadstropna hiša. Po prvi vojni, ko je bila močno poškodovana, so jo obnovili in nadzidali. V njej se je rodil pisatelj, urednik, dramaturg, Saša Vuga (8. februar 1930. Most na Soči - 25. december 2016. Ljubljana) 

Hotel Lucija v Mostu na Soči

Najstarejši del Mosta na Soči, nad reko Idrijco, ki se tu izlije v Sočo

Jezero Most na Soči in pogled na vasico Modrej. Nad vasjo se dviga gora Senica

Posoška roža

Po jezeru pluje turistična ladjica Lucija

Postaja, danes samostojno manjše naselje, do leta 1937. pa del Mosta na Soči. Most čez reko Idrijco, ki so ga dokončali decembra 1905. in spomenik padlim v prvi svetovni vojni iz leta 1917.

Monumentalni spomenik padlim avstro-ogrskim vojakom XV. korpusa. Postavili so ga leta 1917. 

Železniška postaja Most na Soči stoji v naselju Postaja, ob reki Idrijci. Zgradili so jo na začetku 20. stoletja in je edina železniška postaja za zgornje soško dolino. Do nekaj let po drugi svetovni vojni se je imenovala Sv. Lucija - Tolmin. 

Železniška postaja Most na Soči, na bohinjski progi. 


Povezano, foto zgodbe iz Tolminskega:

Juliana Trail - Etapa 11 - Most na Soči - Tolmin

Tolmin, od pekla do raja

Spominska cerkev Svetega Duha v Javorci

Vir:

Miha Mlinar, Čez Most po modrost, Kulturnozgodovinska pot po Mostu na Soči, 2005

Register NKD

tol-muzej.si

informativne table

zupnija-most-na-soci.rkc.si