Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin

Topol nad Medvodami in baročna cerkev sv. Katarine, bazilika Marija Pomagaj na Brezjah, Vila Podvin. Vsi kraji so umetnostno povezani s slikarko Heleno Vurnik in njenim možem arhitektom Ivanom Vurnikom. V baročni cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske iz začetka 17. stoletja, sta leta 1920. temeljito preuredila prezbiterij z glavnim oltarjem. Tabernakeljski glavni oltar krasi Helenina oltarna slika Katarina pred sodniki. Barvitost prezbiterija prav nič ne zaostaja za njuno znamenito palačo Zadružne banke v Ljubljani.
Leta 1967. so v atriju bazilike Marija Pomagaj na Brezju, po načrtih arhitekta Ivana Vurnika postavili kapelo sv. Frančiška Asiškega. Kapelica je v alpskem stilu z dvokapno, strmo streho in barvitimi mozaiki. Verjetno je Vurnik tu uporabil tudi kakšno Helenino predlogo. Domnevam, da je podobno tudi pri številnih mozaičnih medaljonih, ki krasijo pročelje in zunanje stene bazilike in župnišča.
Ne vem ali sta Vurnika kdaj obiskala Podvin. Mi smo se ustavili v Vili Podvin, ki je bila nekoč konjušnica na posestvu gradu Podvin, danes pa je lepo urejena restavracija. Tam so nam postregli z lahkim kosilom kot sta ga največkrat jedla Helena in Ivan Vurnik. Pred kosilom kozarec čaja, za kosilo pusto meso, najraje telečja pečenka ali ribe, svinjine nista jedla nikoli in kozarec vina. Zdravo in asketsko življenje, tako pri delu, kot pri jelu. 😎

Oltarna slika v cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske je delo slikarke Helene Vurnik. Slika predstavlja Katarino pred sodniki. V sodniku, prvi z desne strani, je upodobila svojega moža, arhitekta Ivana Vurnika

Tabernakelj je delo arhitekta Ivana Vurnika. Oltarni križ na tabernaklju je delo slikarja in kiparja Franceta Kralja. 

Barvitost slikarke Helene Vurnik lahko občudujemo v prezbiteriju cerkve sv. Katarine na Topolu. Vurnikova sta prezbiterij cerkve, iz 17. stoletja, prenovila leta 1920. Poslikava nad vrati zakristije predstavlja mučeniško krono sv. Katarine. Pod krono je mučilno kolo, ki je atribut sv. Katarine. Tu sta še palmovi veji kot simbol mučeništva in zmage. Vrste knjig predstavljajo Katarinino učenost.

Glavni oltar cerkve sv. Katarine na Topolu nad Medvodami. Prezbiterij sta uredila slikarka Helena Vurnik in arhitekt Ivan Vurnik. Razpelo na tabernaklju je ustvaril slikar, kipar in grafik France Kralj

Križno obokan strop prezbiterija krasi medaljon v obliki štiriperesne deteljice.

Barvitost Helene Vurnik so uporabili za izdelavo čudovitih in uporabnih daril. Z njenimi motivi so izdelali beležke, zvezke, magnetke pa tudi čudovite kopalne brisače. Na voljo so pri blagajni Narodne galerije.

Lesena baročna prižnica

Prezbiterij cerkve sv. Katarine na Topolu

Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Topolu ima dva stranska oltarja. Oltar sv. Donata in na nasprotni strani Marijin oltar 

Orgle in Križev pot na korni ograji

Župnišče

Topol nad Medvodami, cerkev sv. Katarine Aleksandrijske z župniščem in nešteto pohodnih poti

Enoladijska cerkev sv. Katarine z zvonikom in pokopališko kapelo

Baročna cerkev sv. Katarine na Topolu, je bila zgrajena na začetku 17. stoletja. Njen tloris je osmerokoten. Poleg glavnega oltarja ima še dva stranska 

Kozolec, slovenska znamenitost in posebnost. Še posebej razveseljivo je, ko na njem vidiš seno in ne reklamnih panojev

V Vili Podvin smo se, po lahkem kosilu, sladkali s kandiranimi jabolki 

Grad Podvin sameva in čaka na nove vsebine

Barvita in edinstvena Vurnikova kapela sv. Frančiška Asiškega v atriju svetišča na Brezjah. Kapelica v alpskem slogu je bila postavljena leta 1967.  Takrat Helene Vurnik ni bilo več. Umrla je leta 1962. Verjetno pa je Ivan Vurnik pri baziliki Marije Pomagaj uporabil tudi kakšno Helenino predlogo.

Detajl mozaika, ki krasi kapelo sv. Frančiška na Brezjah

Vurnikov mozaik v obliki ovalnega medaljona, na pročelju brezjanskega župnišča.

Vurnikovi mozaični medaljoni

Sveta vrata v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah s podobo Kristusa, ki pada v brezno slovenske bede. Jezus je rekel:"Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil." (info tabla ob vratih)

Kapela v baziliki Marije Pomagaj na Brezju. Oltarno sliko Marija Pomagaj je naslikal slikar Leopold Layer iz Kranja in tako izpolnil svojo zaobljubo.


Povezan enodnevni izlet po sledeh Helene Vurnik:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Radovljica, Linhartovo mesto

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

zupnija-katarina.rkc.si

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri pri Preddvoru

Breg ob reki Kokri, je gručasta vas, ki leži dober kilometer stran od Preddvora na Gorenjskem. Na začetku vasice stoji pravi srednjeveški biser, cerkev sv. Lenarta. Če sem bolj natančna, srednjeveški je prezbiterij in poslikan lesen strop cerkve iz 14. stoletja, ostalo je novejše. Najmlajši je baročni zvonik iz 18. stoletja. Še mlajši so pa vitraji v prezbiteriju, ker so stare, preprosto rečeno, ukradli, so pred nekaj leti namestili kopije.
Da je zasnova cerkve iz 14. stoletja, vidimo po mogočnem gotskem slavoloku, po prezbiteriju s šestdelnim križno rebrastim obokom, po freskah iz začetka 15. stoletja, ki jih lahko občudujemo še danes. Govorijo nam zgodbo Jezusovega življenja.
Enkratna znamenitost je tudi lesen poslikan strop, v ladji cerkve in je iz leta 1480. Odkrili so ga ob restavriranju cerkve, leta 1971. Ko so odstranili baročni, leseni kasetni strop iz 17. stoletja, se je prikazal čudovit strop sestavljen iz tridesetih lesenih polj, ki so poslikana z motivi iz življenja Jezusa in Marije.

Zgornji del slavoloka. na strani prezbiterija. Freske prikazujejo Evo in Adama ob drevesu spoznanja. Pod njima so  preroki

Prezbiterij krasi poslikan, šestdelni križno rebrast obok. Rebra slonijo na konzolah iz lehnjaka. Tudi zaradi tega uvrščajo prezbiterij v 14. stoletje

Velika znamenitost cerkve sv. Lenarta je lesen strop, poslikan s freskami, ki prikazujejo življenje Marije in Jezusa. Strop je iz leta 1480. Sestavljen je iz 30 poslikanih polj. Poslikal ga je mojster iz Seničnega pri Tržiču

Sv. Jurij v boju z zmajem. Freska na slavoločni steni

Poslikava na loku slavoločne stene

Prezbiterij so poslikali mojstri furlanske slikarske šole.

Vsaka ped prezbiterija je poslikana. Tako so tudi rebra gotskega oboka poslikana z motivom preslice, v več barvah: oker rumena, siva, vijolična

Konzola v prezbiteriju

Poslikano steklo na južni steni prezbiterija, prikazuje Kristusa na križu iz rogovilaste veje, ob njem sta Marija in Janez Evangelist. Spodaj sta sv. Marjeta in sv. Barbara. Na steni je naslikan Apostol s knjigo.

Sv. Lenart osvobaja jetnike. Freska na desni strani slavoločne stene

Freske na stropu: Obiskovanje sv. Elizabete in Jezusovo rojstvo

Vhod oziroma izhod iz cerkve sv. Lenarta

Del baročnega, kasetnega stropa z rozeto na sredini, iz 17. stoletja, ki je skrival s freskami poslikan starejši strop

Prezbiterij od ladje loči masiven in do pikice poslikan gotski slavolok

Srednjeveška cerkev sv. Lenarta z zvonikom iz 18. stoletja. V pritličju zvonika je vhodna lopa, ki vodi v cerkev


Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem

Cerklje in Zgornja Bela

Vir: voden ogled z umetnostno zgodovinarko
Ksenija Rozman, Breg pri Preddvoru, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 81,  Ljubljana 1977

Cerkev sv. Kancijana v Kranju

Foto zgodbo o starem mestnem jedru Kranja zaključujem s sakralno dediščino mesta, predvsem je tu obisk in ogled čudovite, gotske župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev, oglejskih mučencev. Na prostoru kjer stoji današnja cerkev, je stal sakralni objekt že v 6. stoletju. Današnja cerkev je svojo podobo začela dobivati v 15. stoletju pa vse do sredine 20. stoletja.
Cerkev sv. Kancijana v Kranju je triladijska cerkev, dvoranskega tipa. Krasijo jo osmerokotni stebri, ki nosijo baldahinast obok, bogato okrašen z gotskimi rebri, sklepniki in poslikavami. Za razliko od dvoranske ladje pa je prezbiterij brez okrasja, ima samo križni obok in tabernakeljski glavni oltar s kipi kiparja Franceta Goršeta in ureditvijo arhitekta Ivana Vurnika. Velike, stare slike, ki so nekoč krasile prezbiterij so prodali in danes krasijo dunajski Belvedere.

Gotsko okno in vitraž

Križni obok s sklepnikom Marije z detetom in poslikavo angelov. Nad njim je zvonik cerkve sv. Kancijana, v starem mestnem jedru Kranja

Osrednji zvezdni obok v dvoranski, gotski cerkvi sv. Kancijana izvira iz druge polovice 15. stoletja. Angele z glasbili je naslikal mojster iz Žirovnice.

Značilnost gotske cerkve sv. Kancijana so tudi bogato dekorativno in figuralno okrašeni sklepniki na obokih

Stranski, gotski oltar

Spovednica

Prezbiterij in glavni, tabernakeljski oltar s kipi Franceta Goršeta. Cerkvena oprema se ni ohranila. Današnja je novejšega datuma. Glavni oltar je uredil arhitekt Ivan Vurnik, leta 1934. Vitraž na gotskih oknih je delo slikarja Staneta Kregarja iz leta 1969. Velike slike, ki so nekoč krasile prezbiterij so prodali in danes krasijo stene dunajskega Belvederja.

Marija z detetom. Okvir me zelo spominja na Plečnika

Cerkveni dolgi kor z orglami

Stranski oltar, detajl.

Triladijska dvoranska, gotska cerkev, z zvonikom v osi pročelja ima svoje korenine v 6. stoletju. Največji gradbeni razcvet je doživela v 15. stoletju, arhitekturna in slikarska dela pa so potekala tudi sredi 20. stoletja.

Prezbiterij

Relief Kristusova molitev na Oljski gori, nad glavnim gotskim portalom, je nastal okoli leta 1440. 

Obok kranjskega župnišča in pogled proti Glavnemu trgu

Plečnikove arkade ob prezbiteriju Roženvenske cerkve, v starem mestnem jedru Kranja.

Nekdanji klanec je arhitekt Jože Plečnik spremenil v čudovito stopnišče. nekdanjo šterno pa v vodnjak z obeliskom, ki ima na vrhu petelina. Voda se pretaka skozi terasasto postavljene kamnite posode. Plečnik si je tu zamislil veličasten vhod v mesto. Vodnjak so zgradili med leti 1952 do 1959.


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Crngrob in cerkev

Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

Vir: strokovno vodstvo umetnostne zgodovinarke

Brošura, Dediščina Kranja, 2008