Krška stolnica in samostan sv. Eme na avstrijskem Koroškem

Krka (Gurk) je majhna vasica na avstrijskem Koroškem. Obdana je z gozdovi in lepo naravo. Leži nedaleč stran od Vrbskega jezera, na polovici poti od Šentvida ob Glini proti Brežam. V tem mirnem in spokojnem kraju, je grofica Ema leta 1043. zgradila samostan, v katerega so se naselile benediktinke in cerkev, ki je danes župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja.
Cerkev hrani številne umetnine častitljive starosti. Od baročnega zlatega oltarja, zavidljivih dimenzij, starih fresk, kipov in poslikav pa do neprecenljive Škofovske kapele. Stolnica je edinstvena tudi po svoji kripti. V njej je sto, na gosto posejanih stebrov in grobnica sv. Eme (Hemme), ustanoviteljice krškega samostana.
Krška stolnica s samostanom je tudi končni cilj romarske poti sv. Eme (Hemme). Ena izmed točk na romarski poti je tudi gora sv. Heme v Podjuni.

Glavno pročelje krške stolnice z gotskim vhodom in dvema čebulnima zvonikoma

Dobrodošlica tudi v slovenskem jeziku

Glavni vhod v krško stolnico, v gotskem slogu in s čudovitimi vitraži. Danes za vstop v stolnico uporabljajo stranski vhod.

Leseni kip sv. Eme (Heme) in glavni vhod na samostansko dvorišče

Samostan v Krki (Gurk), na avstrijskem Koroškem, je dala zgraditi Ema. V njem je preživela zadnja leta svojega življenja.

Dva grba nad kamnitim samostanskim portalom. V samostanu je danes šola

Sv. Ema ali Hema, se je rodila okoli leta 973, domnevno v vasici Pilštanj na Kozjanskem. Umrla je leta 1045. v krškem samostanu, kjer je preživela svoja zadnja leta. Njena beatifikacija se je začela konec leta 1287, šele 5. januarja 1938. pa jo je papež Pij XI. razglasil za svetnico. 

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Krki na Koroškem. Križno obokan strop in prezbiterij z baročnim glavnim zlatim oltarjem

Baročna prižnica z baldahinom

Pred prezbiterijem stoji, iz svinca narejeni, Križev oltar in Pieta iz leta 1740, delo Rafaela Donnerja

Freska Marija z Detetom iz okoli leta 1380, v kripti krške stolnice. Ob njej sta Ema in grof Viljem, spodaj pa darovalca freske.

V kripti je grobnica sv. Eme (Heme)

Štukatura na stropu grobnice sv. Eme

Na stebrih, v kapeli sv. Eme, so tablice čudežev. Te opisujejo čudeže, ki so se zgodili na priprošnjo sv. Eme.

Krška stolnica je znamenita in edinstvena tudi po svoji kripti. Kripta stoterih stebrov

Orgle so iz leta 1781

Barvni leseni reliefi, prizori iz življenja sv. Eme. Šest jih je

Detajl baročnih kornih klopi v prezbiteriju

Monumentalni glavni, tako imenovani zlati oltar. Baročni oltar so izdelovali od leta 1626 do 1632. V središču oltarja je Marija, obdana z žarki in angeli. Pod njo so apostoli, na dnu oltarja pa štirje evangelisti. Nad njimi so štirje cerkveni učitelji: Ambrož, Gregor, Avguštin in Hieronim. V levi oltarni niši je cesar Henrik II, v desni niši pa grof Viljem, mož sv. Eme. 

Detajl krstilnice

Spovednica je okrašena z intarzijo

Kamniti gotski portal vodi v zakristijo in v trgovinico s spominki

Trkalo, detajl železnih vrat, ki vodijo v zakristijo

Kapela Kristusove smrtne groze. Stoji na pokopališču, ob krški stolnici. Prvotno je bila tu kostnica, prvič omenjena že leta 1275. V 15. stoletju so jo preuredili v kapelo

Krška stolnica in samostan sta obdana z obzidjem. Na vogalih so obrambni stolpi

Vodnjak na trgu pred stolnico je novejšega datuma. Postavili so ga leta 1988, ko so urejali trg. Na dveh klesanih ploščah sedi žabji kralj in pljuva vodo 😊

Obrambni zid in pročelje prečne ladje krške stolnice

Dobro ohranjena stara kapela s stožčasto streho, krito s skrilavci


Povezano:

1. Gospa Sveta

2. Krnski grad

3. Šentvid ob Glini

4. Škofovska kapela v krški stolnici

5. Breže - Friesach

5. Dominikanska cerkev sv. Nikolaja v Brežah

Vir:

voden ogled

Stolnica v Krki, p. Waldemar Posch, Samozaložba: Stolni kustodiat Krka, Koroška, 1985

kleindenkmaeler.at

Škofovska kapela v Krški stolnici

V Krški stolnici, na Avstrijskem Koroškem, se nahaja edinstven dragulj iz začetka 13. stoletja. To je Škofovska kapela. Skrita je med dvema mogočnima zvonikoma, do nje pa se lahko povzpnemo po zavitih, kamnitih stopnicah. Sprva je bila s hodnikom povezana z nekdanjo kapiteljsko hišo, imela je oltar in skozi čudoviti romanski trifori tudi pogled v cerkev. Leta 1781, ko so v cerkvi postavljali orgle so oltar odstranili, z orglami pa zaprli pogled v notranjost cerkve.
Škofovska kapela je dolga 11,40 m in široka 8,45 m. Z lokom je razdeljena na dva dela in bogato poslikana. Kar nekaj poslikav se je v požarih uničili, toda še vedno jih je veliko ostalo. Nad nekdanjim oltarjem dominira Marija na Salomonovem prestolu, ob njej so figure, ki predstavljajo njene kreposti. Nad njo je križno obokan strop poslikan s svetopisemskimi prizori o Evi in Adamu. V drugi polovici kapele je križni strop poslikan z apostoli, ki po trije stojijo nad mestnimi vrati. Pod mestom so na eni strani medaljoni s svetniki, na drugi strani pa so upodobljene svetnice. Velja omeniti, da je tudi tlakovanje kapele še prvotno, to je iz leta 1200. Prav tako je prvoten tudi okrogli vitraž.

Poznoromanske poslikave iz leta 1263. v škofovski kapeli. Marija na Salomonovem prestolu. Ob njej sta alegorični figuri Ljubezen in Čistost. Na vsaki strani prestola je po troje likov, ki predstavljajo Marijine kreposti.
V srednji niši je bil prvotno oltar, ki so ga leta 1781. odstranili in zazidali. Na drugo stran so namestili orgle in tako kapela ni imela več pogleda v cerkev. 

Napis nad nekdanjim oltarjem: "Veličastno žari prestol velikega Kralja in Jagnjeta"

Romanska trifora z dvojnima stebroma

Osrednja freska nad nekdanjim oltarjem je Marija na Salamonovem prestolu. Ob njem sta dva leva, kot simbol vladarske moči.

Križno obokan strop nad nekdanjim oltarjem pripoveduje svetopisemsko zgodbo o Evi in Adamu.

Škofovska kapela

Medaljoni s svetniki 

Drugi obokan strop prikazuje mesto v vsej svoji lepoti. Nad mestnimi vrati so naslikani apostoli. Po trije v vsaki četrtini stropa. Škofovsko kapelo deli na dva dela, prav tako bogato poslikan, lok na dveh nizkih stebrih. Na visokih stebrih so nenavadne živali, v središču pa se nahaja Božje Jagnje.

Škofovska kapela je bila namenjena škofom in njihovim povabljencem. S hodnikom je bila povezana z nekdanjo kapiteljsko hišo. Danes lahko pridemo vanjo po ozkih, zavitih, kamnitih stopnicah. Trud je poplačan 😊

Veliko fresk in poslikav je tekom stoletij izginilo.  Ohranilo pa se je izbočeno okrasje

Odlično ohranjen, še prvotni, vitraž v rozeti škofovske kapele. Datira v leto okoli 1270. Snemanje s križa. 

Pas medaljonov s svetnicami

Zelo dobro ohranjene freske iz 13. stoletja


Povezano:

2. Krnski grad

3. Šentvid ob Glini

5. Breže - Friesach

Vir: voden ogled

Stolnica v Krki, p. Waldemar Posch, Samozaložba: Stolni kustodiat Krka, Koroška, 1985

Cerkev sv. Vida v Šentvidu ob Glini

Župnijska cerkev sv. Vida, stoji v središču starega mestnega jedra Šentvida ob Glini. V pisnih virih se prvič omenja leta 1131. Posvečena je sv. Vidu, zavetniku mesta pa tudi sv. Trojici.
Do danes je svojo podobo dodobra spremenila. Na zunaj gotska cerkev ima baročne oltarje in kipe, ohranjene stare freske, zvezdno obokan in poslikan strop, krstilnico in še marsikaj zanimivega. Zanimiv je tudi nenavaden zvonik, ki so ga postavili nad cerkvenim korom. Zunanje stene cerkve so prekrite z nagrobnimi ploščami, ki datirajo v 15. stoletje pa vse do 18. stoletja. Plošče in spomeniki so bili na pokopališču, ki je bilo ob cerkvi vse do leta 1790, ko so ga opustili.

Okno z vitražem

Zvezdno obokan in poslikan strop in baročne orgle

Oltar z dvema oltarnima slikama. Na večji je upodobljen sv. Florjan, na zgornji manjši pa sv. Vid, ki je tudi zavetnik mesta

Krstilnica

Križni oltar, Pieta iz sredine 18. stoletja

Baročni glavni oltar iz polovice 18. stoletja. V središču je Marija z Detetom

Freske iz začetka 15. stoletja.

Detajl baročne prižnice in dva evangelista

Kostnica sv. Mihaela stoji ob cerkvi sv. Vida. Zgradili so jo v 13. stoletju

Zvezdno obokan in poslikan strop v kostnici

Cerkev sv. Vida stoji v središču starega mestnega jedra. Njeni začetki segajo v leto 1131. Današnjo podobo je dobila po letu 1829, ko je bila zaradi požara precej poškodovana

Razkošni romanski glavni portal župnijske cerkve sv. Vida

Timpanon nad glavnim portalom. V sredini je božje jagnje, ob straneh pa simbola evangelistov, lev in orel.

Nagrobna plošča na zunanji strani cerkve. Ob cerkvi sv. Vida je bilo pokopališče vse do leta 1790, ko so ga opustili

Spominske plošče, ki so danes na zunanji strani cerkve sv. Vida, izhajajo od 15. pa do 18. stoletja.


Povezano:

2. Krnski Grad

3. Šentvid ob Glini

4. Škofovska kapela

5. Breže - Friesach

Vir: voden ogled
wikipedia