Cerklje in Zgornja Bela na Gorenjskem

Naš enodnevni izlet po poti slikarke Ivane Kobilca, smo začeli v Podbrezju, ki ga je zelo rada obiskovala in končali v ljubljanski Narodni galeriji, kjer visi kar nekaj njenih slik, med njimi tudi slavni Kofetarica in Poletje. Med potjo smo se ustavili na čudovitem gorenjskem gradu Strmol, kjer so, v času zakoncev Hribar, prav tako visele slike Ivane Kobilca.

Želeli smo si ogledati tudi Cerklje na Gorenjskem, toda popoldanska nevihta nam je to onemogočila, tako da smo si ogledali samo baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, z zlatim glavnim oltarjem in poslikavo Leopolda Layerja. Pred cerkvijo stoji spomenik skladatelju Davorinu Jenku, v prepoznavnem slogu arhitekta Jožeta Plečnika. Pri načrtovanju je sodeloval tudi njegov pomočnik Anton Bitenc. Spomenik v obliki stožca in z dvojnim vodnjakom ter z že omenjenim kipom, so postavili leta 1954. Kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. in je prvotno stal drugje.
Ob cerkvi stoji tudi čudovita secesijska vila, ki je bila v lasti ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Ker pa je treba na izletu tudi jesti, smo se ustavili v Zgornji Beli, kjer imajo v tamkajšnjem gostišču, zadnje čase zelo moden turistični produkt, "glamping". Skozi vasico tečeta potoka Bela in Belica. Ponekod so tudi danes vidne sledi nekdanje mlinarske in fužinarske obrti.

Spomenik skladatelju Davorinu Jenku so postavili leta 1954. po načrtu arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Doprsni kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. Kip je bil del starejšega spomenika, ki je prvotno stal drugje.

V starem mestnem jedru stoji vila ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851-1941). Danes bi rekli vikend, saj naj bi jo uporabljal le v poletnih mesecih. Hišo krasijo leseni dodatki, ki so umetelno izrezljani in me spominjajo na idrijsko čipko 😎

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Cerkljah na Gorenjskem. Današnja cerkev je iz leta 1777, ko so staro podrli, z izjemo prezbiterija in zgradili novo. Cerkev je bila posvečena leta 1783.

Baročni zlati oltar v cerkvi Marijinega vnebovzetja. Mojster, ki je ustvaril to umetnino, naj bi bil Poljak Peter Žiwobski. Kipar je nekaj let živel v Podbrezju in tam tudi odprl svojo delavnico. Od njegovega oltarja, ki je bil izdelan okoli leta 1780, so se ohranile plastike. Nastavek je bil izdelan na novo, leta 1819. Oltarna slika, Marijino vnebovzetje, je delo slikarja Leopolda Layerja, iz Kranja. 

Freske na stropu prezbiterija in ladje je, leta 1889, naslikal slikar Matija Koželj (1842-1917)

V cerkvi so skozi stoletja, delovale različne bratovščine in skoraj vsaka je imela svoj oltar. Danes so ohranjeni zgolj posamezni kipi

Baročna prižnica iz črnega marmorja, je bila izdelana za prejšnjo, starejšo cerkev, od katere so ohranili samo prezbiterij. Prižnico pripisujejo ljubljanskemu kamnoseku, Mihaelu Cussa. Leta 1777, ko so staro cerkev podrli, so začeli zidati novo, po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797)

Poslikan obok nad prezbiterijem. Slikar Matija Koželj

Baročne orgle

Freska, Marijino kronanje

Stranski baročni oltar sv. Mihaela. Oltarna slika je delo ljubljanskega slikarja Ivana Franketa (1841. Dobje pri Poljanah - 1927. Ljubljana).

V Zgornji Beli so se nekdaj ukvarjali tudi z mlinarstvom. Hiši ob potoku Bela se po domače pravi "Pri Mlinarju" 

Skozi vas Zgornja Bela, tečeta potoka Bela in Belica. Prebivalci so se ukvarjali z mlinarstvom in fužinarstvom

Pritlična kmečka hiša, s podstrešjem in dvokapno streho na čop. Pritličje in podstrešje ločuje preklada pokrita s strešniki

V celoti zidano gospodarsko poslopje z gankom v nadstropju in zračnimi linami na podstrešju.

Spomenik padlim borcem v drugi svetovni vojni. 

"Glamping" hiška v Zgornji Beli na Gorenjskem

Umetno jezerce z lesenim mostičkom, ob gostišču v Zgornji Beli pri Preddvoru.

Gostišče Pr'Bizjak v Zgornji Beli pri Preddvoru.




Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem

Breg ob Kokri, cerkev sv. Lenarta

Vir: voden ogled

tourism-cerklje.si

Register NKD

Barok na Slovenskem

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri pri Preddvoru

Breg ob reki Kokri, je gručasta vas, ki leži dober kilometer stran od Preddvora na Gorenjskem. Na začetku vasice stoji pravi srednjeveški biser, cerkev sv. Lenarta. Če sem bolj natančna, srednjeveški je prezbiterij in poslikan lesen strop cerkve iz 14. stoletja, ostalo je novejše. Najmlajši je baročni zvonik iz 18. stoletja. Še mlajši so pa vitraji v prezbiteriju, ker so stare, preprosto rečeno, ukradli, so pred nekaj leti namestili kopije.
Da je zasnova cerkve iz 14. stoletja, vidimo po mogočnem gotskem slavoloku, po prezbiteriju s šestdelnim križno rebrastim obokom, po freskah iz začetka 15. stoletja, ki jih lahko občudujemo še danes. Govorijo nam zgodbo Jezusovega življenja.
Enkratna znamenitost je tudi lesen poslikan strop, v ladji cerkve in je iz leta 1480. Odkrili so ga ob restavriranju cerkve, leta 1971. Ko so odstranili baročni, leseni kasetni strop iz 17. stoletja, se je prikazal čudovit strop sestavljen iz tridesetih lesenih polj, ki so poslikana z motivi iz življenja Jezusa in Marije.

Zgornji del slavoloka. na strani prezbiterija. Freske prikazujejo Evo in Adama ob drevesu spoznanja. Pod njima so  preroki

Prezbiterij krasi poslikan, šestdelni križno rebrast obok. Rebra slonijo na konzolah iz lehnjaka. Tudi zaradi tega uvrščajo prezbiterij v 14. stoletje

Velika znamenitost cerkve sv. Lenarta je lesen strop, poslikan s freskami, ki prikazujejo življenje Marije in Jezusa. Strop je iz leta 1480. Sestavljen je iz 30 poslikanih polj. Poslikal ga je mojster iz Seničnega pri Tržiču

Sv. Jurij v boju z zmajem. Freska na slavoločni steni

Poslikava na loku slavoločne stene

Prezbiterij so poslikali mojstri furlanske slikarske šole.

Vsaka ped prezbiterija je poslikana. Tako so tudi rebra gotskega oboka poslikana z motivom preslice, v več barvah: oker rumena, siva, vijolična

Konzola v prezbiteriju

Poslikano steklo na južni steni prezbiterija, prikazuje Kristusa na križu iz rogovilaste veje, ob njem sta Marija in Janez Evangelist. Spodaj sta sv. Marjeta in sv. Barbara. Na steni je naslikan Apostol s knjigo.

Sv. Lenart osvobaja jetnike. Freska na desni strani slavoločne stene

Freske na stropu: Obiskovanje sv. Elizabete in Jezusovo rojstvo

Vhod oziroma izhod iz cerkve sv. Lenarta

Del baročnega, kasetnega stropa z rozeto na sredini, iz 17. stoletja, ki je skrival s freskami poslikan starejši strop

Prezbiterij od ladje loči masiven in do pikice poslikan gotski slavolok

Srednjeveška cerkev sv. Lenarta z zvonikom iz 18. stoletja. V pritličju zvonika je vhodna lopa, ki vodi v cerkev


Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem

Cerklje in Zgornja Bela

Vir: voden ogled z umetnostno zgodovinarko
Ksenija Rozman, Breg pri Preddvoru, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 81,  Ljubljana 1977

Grad Strmol na Gorenjskem

Gorenjski grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba pri Cerkljah na Gorenjskem. Prvotni lastniki so bili vitezi Strmolski, po katerih se grad imenuje še danes. Kdaj in kje natančno, se mnenja med strokovnjaki še krešejo in usklajujejo. Sredi 15. stoletja je dal grad na novo pozidati Franc Rain. Na pročelju je lepo ohranjena freska z njegovim grbom. Med zanimivimi lastniki je bila tudi fužinarska družina Zois. Grad so kupili v dobri veri, da bodo lahko v bližnjem hribu izkopavali rudo. Ko se je izkazalo, da rude ni, so grad po enem letu prodali.
Zadnji lastnik gradu Strmol je bil podjetnik Rado Hribar. Med drugim je imel v lasti ljubljansko tovarno Pletenina in znamenito, še danes živečo, sladko tovarno Šumi. Grad je kupil leta 1936. in ga s pomočjo arhitekta Mihe Osolina (1888-1956), temeljito prenovil. Hribar je bil strasten zbiratelj umetnin in starin, tako da je grad dodobra opremil s starim pohištvom, umetniškimi slikami, med drugimi je tu visela tudi slavna Kofetarica, slikarke Ivane Kobilca in številnimi kipi in kipci.
Po drugi vojni so oblasti grad nacionalizirale. Po osamosvojitvi Slovenije, so Hribarjevim potomcem grad vrnili. Danes z njim upravlja protokol RS. Na srečo se je večina notranje opreme ohranila. Grad se uporablja v protokolarne namene, sobe pa oddajajo tudi navadnim smrtnikom. Malce bogatejšim 😎 Vsi ostali pa si ga lahko ogledamo.

Grad Strmol na Gorenjskem

Severna stran gradu Strmol kjer je danes glavni vhod 

Široki vhodni portal na severni strani gradu in obrambni stolp. Kamniti portal je iz tufa.

Grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba. Dvorišče pred vhodom v grad ima troje vhodov. Eden izmed njih vodi na Dvorjanski hrib

Kip ženske s kužkom na kamniti ograji, ki obkroža severno dvorišče

Glavni portal na severni strani gradu.

Rado Hribar, zadnji lastnik gorenjskega Strmola, je bil strasten zbiralec starin in umetnin. Na srečo se je veliko teh predmetov ohranilo.

Rado Hribar v viteški opravi in grad Strmol, ko je bil glavni vhod na južni strani. Sliko naj bi leta 1937. naslikal Božidar Jakac.

Razvejano stopnišče

Rdeči salon z umetniškimi slikami v pritličju gradu Strmol

Manjša lesena, viseča omarica z intarzijo

Miza in stoli iz začetka 20. stoletja. Tudi preproge v sobanah so neprecenljive. TV je novejši eksponat 😊, saj grajske sobane danes tudi oddajajo. 

Ena od spalnic

Kovaška umetnina, lestenec na hodniku

Stene hodnikov krasijo pisani krožniki

Lesena omara z angeli, iz 18. stoletja, v zlatem salonu

Baročni zlati salon

Kamin

Črna omarica z manjšimi predali

Spalnica Ksenije Hribar

Lepotilna mizica in počivalnik

Salon

Moška spalnica

Plafonjera

Grajski salon s klavirjem

Kipec dveh angelov, ki držita grb

Kamin okrašen s kamnitimi pasjimi glavami

Jedilnica in slika "Žena, ki lupi krompir" iz leta 1947. Avtor je slikar Anton Gojmir Kos (1896-1970)

Kotna vitrina in kopija slike "Gosja pastirica", slikarke Ivane Kobilca (1861-1926). Original je razstavljen v ljubljanski Narodni galeriji

Lesena omarica za shranjevanje pijač. Vratca so okrašena z reliefom zgodbe o Martinu Krpanu.

Jedilnica v obokanem prostoru v kleti

Lesena skrinja in kipec fanta z mandolino

Pogled v rdeči salon z južnega vrta

Kamniti barvni relief, Jezusovo kronanje s trnovo krono

Pogled z zgornjega grajskega vrta, na ribnik in manjši pomol

Ohranjena freska in sončna ura, na južnem grajskem pročelju. Na freski je dvojni grb družine Rain, ki je bila lastnica gradu sredi 15. stoletja.

Kvadratna fontana na zgornji terasi

Kamniti portal iz tufa, vodi na vrt s fontano, na zgornji terasi

Spominska plošča v spomin zadnjima lastnikoma gorenjskega gradu Strmol, Kseniji in Radu Hribar

Kamniti vodnjak na zgornji terasi

Strelna lina

Vrt na spodnji terasi, izven grajskega obzidja, kjer je bil sprva glavni vhod

Stopnišče, ki povezuje zgornjo in spodnjo teraso

Tudi toplar ob ribniku je del posestva gradu Strmol

Lokvanj

Zapornica na ribniku

Lipov drevored, skozi katerega se do gradu pride z avtom. Na nasprotni strani vodi do gradu pešpot. 

Nekdanji hlevi za konje

Nekdanja pristava je danes kavarna

Na stenah v kavarni visijo osebne fotografije zakoncev Hribar

Krokodilček je bil hišni ljubljenček Ksenije Hribar. Menda se je z njim sprehajala tudi po ulicah Ljubljane. Fotografija v kavarni.


Povezano:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri

Cerklje in Zgornja Bela

Vir: voden ogled
Nika Leben, Grad Strmol na Gorenjskem, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 216, Zbirka vodnikov, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Ljubljana 2013