Sveta Gora - Marijino svetišče

Marijino svetišče stoji na vrhu 682 metrov visoke gore, ki se je sprva imenovala Skalnica. Legenda pravi, da se je leta 1539. mladi pastirici Uršuli prikazala Marija in ji naročila naj pove ljudstvu, da ji na tem mestu postavijo hišo in jo prosijo milosti. Pastirici niso verjeli, še celo zaprli so jo. A vsakokrat je Uršula čudežno izginila iz ječe. Če ne oblast, so pa ljudje začeli verjeti, da se na Gori dogajajo čudeži. Sami so na Skalnici postavili leseno kapelo s kipom kamor so romali in molili.

Že leta 1540. je tudi posvetna oblast začela verjeti v čudeže, ki se dogajajo na Gori in izdala dovoljenje za gradnjo cerkve. Štiri leta kasneje je oglejski patriarh cerkvi podaril Marijino milostno podobo. Leta 1717. so podobo kronali na Travniku v Gorici in z nekaj selitvami je še danes na ogled in tolažbo v glavnem oltarju. 

Čudeži na Gori niso uspeli rešiti Svetišča pred reformami cesarja Jožefa II. Na dražbi je prodal cerkev in samostan. Rešili so le Marijino milostno podobo in jo skrili v Solkanu. Čez sedem let vse prav pride in tako je po tem času svetišče rešil cesar Franc II. Marijina milostna podoba se je vrnila na Goro. S prostovoljnimi prispevki so obnovili svetišče. Leta 1907. je papež Pij X. podelil cerkvi naslov bazilika.

V prvi svetovni vojni je bila bazilika uničena. Novo so zgradili in leta 1932. tudi posvetili, Italijani. Po Rapalski pogodbi je Sveta Gora pripadla Italiji. Bazilika kot jo vidimo danes je iz tistih časov, saj je v drugi svetovni vojni ostala nepoškodovana.

Danes je na Sveti Gori mir, tišina in lepota, za verujoče in neverujoče. Naj bo vedno tako. Z Gore so čudoviti razgledi na Julijske Alpe, na reko Sočo, Solkan in sosednji Sabotin pa še bi lahko naštevali. V sklopu Marijinega svetišča je tudi štiristo let staro gostišče, ki nudi dobro hrano in odlično kavo. Vsekakor veliko razlogov za obisk Svete Gore.

Marijino svetišče na 682 metrov visoki Sveti Gori nad Solkanom in reko Sočo.

Na tem mestu so postavili cerkev v prvi polovici 16. stoletja. Kljub čudežih, ki so se dogajali na Gori pa cerkev ni imela veliko sreče. Največje razdejanje je doživela leta 1786, ob prepovedi delovanja, ki jo je izdal cesar Jožef II. Delno se je podrla, uničili so tudi romarsko pot na Goro, uspeli pa so rešiti milostno podobo, ki danes krasi glavni oltar. Tudi v prvi svetovni vojni ji ni šlo nič bolje. 

Leta 1907. je papež Pij X. podelil Marijini cerkvi na Sveti Gori, status bazilike. O tem priča tudi kamniti papeški grb nad glavnim vhodom.

Vodnjak

Glavni oltar z milostno Marijino podobo v središču. Obredno kronanje Marijine podobe se je dogajalo v Gorici, na Travniku (danes Piazza della Vittoria), 6. junija 1717. 

Marijino svetišče na Sveti Gori krasijo čudoviti vitraji. Izdelani so bili leta 1939. v Trentu, po načrtih profesorja Corrompaia iz Benetk.

Križev pot je nekdaj krasil frančiškansko cerkev v Brežicah. Ko so jo porušili, so slike z baročnimi okvirji prenesli na Sveto Goro

Stranski oltar sv. Jožefa

Vitraj s podobo Antona Martina Slomška in misijonarja Friderika Barage

Kapela in oltar nadangela Mihaela. Oltarno sliko je ustvaril akademski slikar in grafik Rudi Pergar. Na stenah so votivne podobe, ki jih je v Marijinem svetišču še veliko.

V kapeli sv. Mihaela je tudi grobnica kardinala Jakoba Missie. Rojen 30.6.1838. Hrastje-Mota pri Radencih. Umrl 24.3.1902. v Gorici. Bil je slovenski nadškof, kardinal, teolog in filozof. Jakob Missia je prvi Slovenec, ki je postal kardinal.

Stranski oltar sv. Antona Padovanskega

V Marijinem svetišču je grobnica zadnjega goriškega nadškofa slovenskega rodu. Frančišek Borgia Sedej

V Kapeli prikazanja je serija slik pod skupnim imenom "Opus brat", slikarke Marije Bersan Mašuk

Čipka s podobo kronane Marije. Na njej je letnica 1939.

Umetelno izdelan kovinski lestenec v Kapeli prikazanja. Leta 2000. so kapelo obnovili po načrtih Plečnikovega študenta, arhitekta Danila Fursta.

Glavni Marijin oltar v Kapeli prikazanja. Podstavek na stebru ima latinski napis iz 17. stoletja, ki govori o nastanku Marijinega svetišča. V prevodu: "Tako se je Marija na gori Skalnici, sedaj pa se imenuje Sveta, prikazala leta 1539 Uršuli Ferligojnici in ji naročila: Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti." (solkan.si)

Slika v kapeli prikazanja "Marijino prikazanje Uršuli" je nastala leta 1922. slikar Clemente Del Neri. Marija se je prikazala mali pastirici Uršuli, ko je ta na gori Skalnici, pasla svoje ovčice. 

Kapelica za prižiganje sveč se nahaja ob baziliki. Zgradili so jo leta 1998. po načrtih novogoriškega arhitekta Jelka Valenčaka. Mozaik "Obisk treh kraljev" je delo slikarke Marte Jakopič Kunaver.

Križi romarjev, ki so svoj križ pustili na Sveti Gori 😎

Kip sv. Frančiška Asiškega stoji na ploščadi pred Marijino baziliko. Postavili so ga leta 2014. Prepleteni kip je delo kiparke Katje Smerdu.

Frančiškanski samostan na Sveti Gori. Od leta 1996. je v njem tudi Marijanski muzej.

Nekdanji romarski dom obnavljajo. V njem bodo uredili družinski center, dom za duhovne vaje in bivališče za redovnice.

Pogled s Svete Gore na vas Grgar

Sveta Gora, pogled na mogočni Sabotin

Tudi restavracija na Sveti Gori je častitljive starosti. Njeni začetki segajo v drugo polovico 17. stoletja

Sveta Gora, spominska plošča padlim slovenskim vojakom na Soški fronti

Troje svetišč: Sveta Gora nad Solkanom, Stara Gora nad Čedadom in Marijino Celje v Goriških Brdih

Tudi kozicam je všeč na Sveti Gori

Razgledna točka na obronkih Svete Gore. Pogled na Solkanski most, reko Sočo, Solkan in delček Nove Gorice.

Detajl spomenika posvečen padlim na Soški fronti

Spomenik posvečen padlim vojakom na soški fronti. Ob spomeniku je danes razgledišče na reko Sočo in solkanski most, v prvi svetovni vojni pa so tu potekali hudi boji z ogromno padlimi. Spomenik je leta 2020. postavila vlada republike Madžarske v spomin madžarskim vojakom, ki so padli na soški fronti.

Podobno:

Stara Gora nad Čedadom - Castelmonte 

Romarska cerkev Marijino Celje

Vir: voden ogled

p. Bernard Goličnik, Sveta Gora, frančiškanski samostan Sveta Gora, Nova Gorica, 2005

solkan.si

Tolmin, od pekla do raja

Danes je Tolmin pravo rajsko mestece. Leži med slikovito reko Sočo in živahno reko Tolminko. Nedaleč od starega mestnega jedra je sotočje teh dveh rek, kjer so pred izbruhom virusa covid-19, kraljevali in se zabavali "metalci" oziroma ljubitelji heavy metal glasbe. Tu mimo pa poteka tudi trasa daljinske pohodne poti Juliana Trail od Tolmina do Mosta na Soči. Samo pet kilometrov. Mala malica 😊

Staro mestno jedro je bolj odmaknjeno od Soče in se bolj drži brega Tolminke. Tu je strnjen niz starih in novih stanovanjskih hiš s čudovitim pogledom na reko. Tudi sprehod po mestu, z rožami okrašenih okenskih polic in balkonov, starih hiš s svojimi zgodbami in majhnih trgov s kavarnicami, je zelo sproščujoč.

Vsa burna zgodovin Tolmina in Posočja je shranjena in na ogled v Tolminskem muzeju, ki domuje v nekdanjem utrjenem dvorcu plemiške družine Coronini. V enem, od nekdaj gospodarskem poslopju, je danes odlična grajska kavarna, ki jo poleg muzeja, vsekakor velja obiskati. 

Da je bila zgodovina Tolminskega zelo burna in kot sem zapisala v naslovu peklenska, govorijo številni spomeniki. Od bolj skromnega obeležja, ki nas spomni na veliki kmečki upor leta 1713. pa do monumentalnih spomenikov in grobišč padlih v prvi svetovni vojni, ki jih je uredila nemška država. Eno najbolj obiskanih tovrstnih obeležij je vsekakor spominska cerkev sv. Duha na Javorci iz leta 1916, ki ni daleč od Tolmina.

Časa za dolgočasenje v Tolminu in Posočju ni 😊

Mačja lepotica iz Tolmina 💜

Avgust v Tolminu. Z rožami okrašeno staro mestno jedro.

Živahna reka Tolminka in z zelenjem obdano naselje Poljubinj

Fontana z uro na Trgu 1. maja v Tolminu. Prvotno fontano so postavili leta 1862. Kasneje so njen vrh okrasili z vazo. Leta 1909. je bilo tu avtobusno postajališče in vazo so zamenjali z uro. Leta 1937. so fontano odstranili. Današnjo so postavili leta 1995. Od izvirne fontane ni ostalo skoraj nič, videz pa je menda enak. (Informacijska tabla)

Nadstropna palača z balkonom v osrednji osi in stolpom ob strani na Trgu 1. maja v Tolminu

Trg 1. maja v Tolminu je v poletnih mesecih pa vse do sredine oktobra namenjen druženju in kulturnim prireditvam. Izven tega časa je tu parkirišče

Začasni oder na Trgu 1. maja v Tolminu

Nadstropna, štiriosna, secesijska palača na Trgu 1. maja v Tolminu. Všeč mi je kadar mi kakšen kuža pade v kader. 💜

Bogatejše meščanske hiše v starem mestnem jedru Tolmina izhajajo večinoma iz 19. in 20. stoletja. Po prvi svetovni vojni so večino obnovili.

Tulipovec, mogočno drevo s tulipanu podobnimi listi, naj bi na tem mestu posadili okoli leta 1700. Danes daje senco pločevini, nekoč pa je bil tu park plemiške družine Coronini, ki so ga zasadili v sklopu svoje graščine, v kateri danes domuje Tolminski muzej. (Informacijska tabla)

Hotel Dvorec na Mestnem trgu 3 v Tolminu. Zgradba ima obokano vinsko klet iz 17. stoletja. 

Tolmin, staro mestno jedro

Detajl rojstne hiše Antona Hausa. Bil je visoki admiral avstro-ogrske cesarsko kraljeve mornarice

Spominska plošča v prehodu rojstne hiše

Nadstropna, polkrožna hiša z vogalnim polkrožnim balkonom, ki jo objemata Cankarjeva ulica in Ulica Petra Skalarja. 

Secesijska vila iz začetka 20. stoletja, na Prešernovi ulici v Tolminu

Nadstropna, triosna, secesijska zgradba z odprtim trikotnim stopniščem je danes dom občine Tolmin

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni ob cerkvi Marijinega vnebovzetja v Tolminu

Stranski oltar s poznogotskim Križanim

Stranski oltar z lesenim kipom sv. Jožefa

Križev pot je delo slovenskega slikarja Tomaža Perka

Vitraji so delo slovenskega slikarja Staneta Kregarja iz leta 1968

Glavni oltar Marijinega vnebovzetja je izdelan iz marmorja. Za tabernakelj, ki je iz 17. stoletja pravijo, da je kvalitetno delo Robbove šole. Freska Zadnja večerja, nad glavnim oltarjem, je delo Tomaža Perka iz leta 1985. Glavni oltar in oba stranska so kupili leta 1786. Prvotno so stali v samostanski cerkvi sv. Klare v Gorici.

Triladijsko baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču Tolmina, so zgradili leta 1682.

Ljubka Šorli Bratuž, slovenska pesnica, se je rodila v Tolminu (1910-1993). Doprsni kip pesnice na hiši v bližini cerkve kjer je živela družina. Med obema vojnama so imeli v hiši trgovino. (prc.si)

Tolmin, Rutarjeva ulica

V hiši na Cankarjevi 7 v Tolminu je bila, 20. februarja 1862, ustanovljena Narodna čitalnica

Veliki Tolminski kmečki punt se je zgodil leta 1713. Spomenik z bronastim reliefom na vrhu, stoji v bližini Tolminskega muzeja. Postavili so ga leta 1973. Ustvaril ga je slikar in kipar Tone Kralj.

Loče pri Tolminu, Avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne so uredili leta 1916. 

Loče pri Tolminu, vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Spomenik v obliki piramide je posvečen padlim vojakom 30. pehotnega polka cesarsko kraljeve Avstro-ogrske vojske

Loče pri Tolminu. 3300 padlih Avstro-ogrskih vojakov je pokopano na vojaškem pokopališču. Grobovi so označeni z enakimi nagrobnimi kamni s križem in brez imen.

Tolmin, Zalog 1, rojstna hiša Alberta Rejca (1899.-1976.). Bil je soustanovitelj ilegalne organizacije TIGR in borec proti fašističnemu nasilju na Primorskem. Njegova hiša je tisti del, ki je zakrit z drevesom. 

Spominska plošča na rojstni hiši Alberta Rejca, soustanovitelja ilegalne organizacije TIGR

Živahna reka Tolminka

Tolmin - Nad reko Sočo, nedaleč od sotočja, je Nemčija med leti 1936-1938, na mestu kjer je že bilo vojaško pokopališče, zgradila kostnico. V njej so shranjeni posmrtni ostanki okoli tisoč nemških vojakov padlih v prvi svetovni vojni na bojiščih ob reki Soči. 

Kapela, del nemške kostnice ob reki Soči na obrobju Tolmina

Reka Soča pri Tolminu

Peš pot ob reki Soči od nemške kostnice do sotočja Soče in Tolminke.

Grajska kavarna v Tolminu (za Tolminskim muzejem), ko kilogrami obmolknejo 😋


Foto zgodbe iz Posočja:

Most na Soči, Juliana Trail in slikar Tone Kralj

Juliana Trail - 11 etapa - Most na Soči - Tolmin

Spominska cerkev Svetega Duha v Javorci

Vir:

register NKD

zupnija-tolmin.rkc.si

informativne table