Danes je Tolmin pravo rajsko mestece. Leži med slikovito reko Sočo in živahno reko Tolminko. Nedaleč od starega mestnega jedra je sotočje teh dveh rek, kjer so pred izbruhom virusa covid-19, kraljevali in se zabavali "metalci" oziroma ljubitelji heavy metal glasbe. Tu mimo pa poteka tudi trasa daljinske pohodne poti Juliana Trail od Tolmina do Mosta na Soči. Samo pet kilometrov. Mala malica 😊
Staro mestno jedro je bolj odmaknjeno od Soče in se bolj drži brega Tolminke. Tu je strnjen niz starih in novih stanovanjskih hiš s čudovitim pogledom na reko. Tudi sprehod po mestu, z rožami okrašenih okenskih polic in balkonov, starih hiš s svojimi zgodbami in majhnih trgov s kavarnicami, je zelo sproščujoč.
Vsa burna zgodovin Tolmina in Posočja je shranjena in na ogled v Tolminskem muzeju, ki domuje v nekdanjem utrjenem dvorcu plemiške družine Coronini. V enem, od nekdaj gospodarskem poslopju, je danes odlična grajska kavarna, ki jo poleg muzeja, vsekakor velja obiskati.
Da je bila zgodovina Tolminskega zelo burna in kot sem zapisala v naslovu peklenska, govorijo številni spomeniki. Od bolj skromnega obeležja, ki nas spomni na veliki kmečki upor leta 1713. pa do monumentalnih spomenikov in grobišč padlih v prvi svetovni vojni, ki jih je uredila nemška država. Eno najbolj obiskanih tovrstnih obeležij je vsekakor spominska cerkev sv. Duha na Javorci iz leta 1916, ki ni daleč od Tolmina.
Časa za dolgočasenje v Tolminu in Posočju ni 😊
 |
| Mačja lepotica iz Tolmina 💜 |
 |
| Avgust v Tolminu. Z rožami okrašeno staro mestno jedro. |
 |
| Živahna reka Tolminka in z zelenjem obdano naselje Poljubinj |
 |
| Fontana z uro na Trgu 1. maja v Tolminu. Prvotno fontano so postavili leta 1862. Kasneje so njen vrh okrasili z vazo. Leta 1909. je bilo tu avtobusno postajališče in vazo so zamenjali z uro. Leta 1937. so fontano odstranili. Današnjo so postavili leta 1995. Od izvirne fontane ni ostalo skoraj nič, videz pa je menda enak. (Informacijska tabla) |
 |
| Nadstropna palača z balkonom v osrednji osi in stolpom ob strani na Trgu 1. maja v Tolminu |
 |
| Trg 1. maja v Tolminu je v poletnih mesecih pa vse do sredine oktobra namenjen druženju in kulturnim prireditvam. Izven tega časa je tu parkirišče |
 |
| Začasni oder na Trgu 1. maja v Tolminu |
 |
| Nadstropna, štiriosna, secesijska palača na Trgu 1. maja v Tolminu. Všeč mi je kadar mi kakšen kuža pade v kader. 💜 |
 |
| Bogatejše meščanske hiše v starem mestnem jedru Tolmina izhajajo večinoma iz 19. in 20. stoletja. Po prvi svetovni vojni so večino obnovili. |
 |
| Tulipovec, mogočno drevo s tulipanu podobnimi listi, naj bi na tem mestu posadili okoli leta 1700. Danes daje senco pločevini, nekoč pa je bil tu park plemiške družine Coronini, ki so ga zasadili v sklopu svoje graščine, v kateri danes domuje Tolminski muzej. (Informacijska tabla) |
 |
| Hotel Dvorec na Mestnem trgu 3 v Tolminu. Zgradba ima obokano vinsko klet iz 17. stoletja. |
 |
| Tolmin, staro mestno jedro |
 |
| Detajl rojstne hiše Antona Hausa. Bil je visoki admiral avstro-ogrske cesarsko kraljeve mornarice |
 |
| Spominska plošča v prehodu rojstne hiše |
 |
| Nadstropna, polkrožna hiša z vogalnim polkrožnim balkonom, ki jo objemata Cankarjeva ulica in Ulica Petra Skalarja. |
 |
| Secesijska vila iz začetka 20. stoletja, na Prešernovi ulici v Tolminu |
 |
| Nadstropna, triosna, secesijska zgradba z odprtim trikotnim stopniščem je danes dom občine Tolmin |
 |
| Spomenik padlim v prvi svetovni vojni ob cerkvi Marijinega vnebovzetja v Tolminu |
 |
| Stranski oltar s poznogotskim Križanim |
 |
| Stranski oltar z lesenim kipom sv. Jožefa |
 |
| Križev pot je delo slovenskega slikarja Tomaža Perka |
 |
| Vitraji so delo slovenskega slikarja Staneta Kregarja iz leta 1968 |
 |
| Glavni oltar Marijinega vnebovzetja je izdelan iz marmorja. Za tabernakelj, ki je iz 17. stoletja pravijo, da je kvalitetno delo Robbove šole. Freska Zadnja večerja, nad glavnim oltarjem, je delo Tomaža Perka iz leta 1985. Glavni oltar in oba stranska so kupili leta 1786. Prvotno so stali v samostanski cerkvi sv. Klare v Gorici. |
 |
| Triladijsko baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču Tolmina, so zgradili leta 1682. |
 |
| Ljubka Šorli Bratuž, slovenska pesnica, se je rodila v Tolminu (1910-1993). Doprsni kip pesnice na hiši v bližini cerkve kjer je živela družina. Med obema vojnama so imeli v hiši trgovino. (prc.si) |
 |
| Tolmin, Rutarjeva ulica |
 |
| V hiši na Cankarjevi 7 v Tolminu je bila, 20. februarja 1862, ustanovljena Narodna čitalnica |
 |
| Veliki Tolminski kmečki punt se je zgodil leta 1713. Spomenik z bronastim reliefom na vrhu, stoji v bližini Tolminskega muzeja. Postavili so ga leta 1973. Ustvaril ga je slikar in kipar Tone Kralj. |
 |
| Loče pri Tolminu, Avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne so uredili leta 1916. |
 |
| Loče pri Tolminu, vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Spomenik v obliki piramide je posvečen padlim vojakom 30. pehotnega polka cesarsko kraljeve Avstro-ogrske vojske |
 |
| Loče pri Tolminu. 3300 padlih Avstro-ogrskih vojakov je pokopano na vojaškem pokopališču. Grobovi so označeni z enakimi nagrobnimi kamni s križem in brez imen. |
 |
| Tolmin, Zalog 1, rojstna hiša Alberta Rejca (1899.-1976.). Bil je soustanovitelj ilegalne organizacije TIGR in borec proti fašističnemu nasilju na Primorskem. Njegova hiša je tisti del, ki je zakrit z drevesom. |
 |
| Spominska plošča na rojstni hiši Alberta Rejca, soustanovitelja ilegalne organizacije TIGR |
 |
| Živahna reka Tolminka |
 |
| Tolmin - Nad reko Sočo, nedaleč od sotočja, je Nemčija med leti 1936-1938, na mestu kjer je že bilo vojaško pokopališče, zgradila kostnico. V njej so shranjeni posmrtni ostanki okoli tisoč nemških vojakov padlih v prvi svetovni vojni na bojiščih ob reki Soči. |
 |
| Kapela, del nemške kostnice ob reki Soči na obrobju Tolmina |
 |
| Reka Soča pri Tolminu |
 |
| Peš pot ob reki Soči od nemške kostnice do sotočja Soče in Tolminke. |
Vir:
register NKD
zupnija-tolmin.rkc.si
informativne table
