Grosuplje, mesto kipov in druge zgodbe

Grosuplje je razmeroma mlado mesto. Naselje, blizu Ljubljane, je dobilo status mesta leta 2005. Danes je upravno središče istoimenske občine. Ob pridobitvi mestnega statusa, so začeli modrovati kakšen pečat naj dajo mestu. Odločili so se, da bo Grosuplje, mesto kipov. Priredili so kiparski simpozij, povabili kiparje in tekom let se je nabrala kar lepa zbirka kamnitih kipov v različnih velikostih, ki danes krasijo mesto.

Nekaj kulturne dediščine pa kraj vendarle ima. To smo spoznali na sprehodu po mestu, z domačinko in poznavalko številnih zgodb o svojem mestu in njihovih ljudeh, gospo Marijo Samec. Dve družini sta dodobra zaznamovali Grosuplje. Ena je družina Rus. Njihova hiša še vedno stoji na Adamičevi ulici 10. Danes je za nadstropje višja, na začetku 20. stoletja pa je bila v pritličju imenitna gostilna, ki je sprejemala le imenitne in petične goste. 

Pri Rusovih je delal Franc Košak. V Grosuplje se je preselil iz Gorenjske. Pri svojem delu je bil uspešen in, ko je stari Rus umrl, je do sinove polnoletnosti še naprej uspešno gospodaril in skrbel za družino, saj se je poročil z Rusovo vdovo. Istočasno je na drugi strani, danes Adamičeva 15, gradil svojo hišo in gospodarska poslopja. V hiši je bila gostilna. Dal je zemljišče za gradnjo železniške postaje in železnice. Leta 1910. je zgradil cesto in povezal svojo gostilno z železniško postajo. Tudi čudoviti lipov drevored je njegovo delo. V lasti je imel zbiralnico mleka, restavracijo na železniški postaji, večji del posestva Brinje pa verjetno še kaj. Bil je poslanec v kranjskem deželnem zboru in župan Grosuplja, od leta 1869. pa vse do svoje smrti, leta 1914. 

Ko je Rusov sin postal polnoleten, so razdelili Rusovo in Košakovo premoženje in denar. Prišlo je do zamere in nezadovoljstva, tako da sta gospodarja ostala sprta vse do Košakove smrti. Otroci se niso kaj dosti zmenili za kreg med družinama. Rusov fant in dekle, ki je bila bližnja sorodnica Košaka sta se zaljubila in poročila. Tako je tudi Grosuplje dobilo Romea in Julijo. Na srečo sta živela bolj srečno kot Shakespearov parček. Košak je dal zanju postaviti čudovito vilo ob lipovem drevoredu. Nihče iz njegove družine ne bo živel pod Rusovo streho, a ne 😊

Grosuplje. V pritličju Košakove hiše, danes upravni prostori knjižnice, je čudovita kmečka soba, ki so jo uredili leta 1923. v prostorih nekdanje gostilne. V njej je kmečka peč, rustikalno pohištvo, leseni opaž na stenah in stropu. Pravi biser Grosuplja. Danes v njej prirejajo poroke.

Grosuplje, Košakova hiša in knjižnica. Nadstropna hiša ima na portalu letnico 1888. Ob njej so bila številna gospodarska poslopja, v njej pa gostilna. Danes so v njej upravni prostori knjižnice, galerija, poročna soba. Za hišo so zgradili modernistično poslopje v katerem je knjižnica.

Grosuplje, Adamičeva 15. Kovinska ograja iz litega železa, na notranjem stopnišču Košakove hiše, je bila izdelana v železarni Dvor pri Žužemberku. 

Leta 1973. je dobila knjižnica Grosuplje svoje prostore v Košakovi meščanski hiši, na Adamičevi 15.

Grosuplje, Kolodvorska ulica. Čudovita vila, obnovljena v svojem starem stilu. Meni najlepša. Pravijo ji Koščakova vila. Zgradil jo je podjetnik in gostilničar Košak, po domače Koščak, za bližnjo sorodnico. Ker se je poročila s fantom iz rivalske družine Rus in ni želel, da biva v hiši Rusovih. Družini sta si bili v večnem sporu. Lahko rečemo, da so tudi v Grosuplju imeli Romea in Julijo 😉

Grosuplje. Lipov drevored je leta 1910. dal posaditi Franc Košak. Uredil je tudi cesto, ki je povezovala železniško postajo z njegovo hišo in gostilno. Ta povezava je še danes, samo da je v hiši z modernističnim prizidkom, danes knjižnica.

Grosuplje. V hiši, na Kolodvorski ulici je bila prva pekarna in lahko bi rekli tudi zametek današnjega podjetja, Pekarna Grosuplje.

Rusova hiša v Grosuplju, na Adamičevi ulici 10. Prvotno je bila za eno nadstropje nižja. V njej je delovala gostilna v kateri je lastnik Janez Rus sprejemal le bogate goste. Rusovi so bili premožni. Imeli so veliko kmetijo, mlin in žago. 

Kamniti portal Rusove hiše.

Grosuplje, Adamičeva ulica. Rusova vila

Grosuplje. Rimski nagrobnik iz časa med 50. in 100. letom po našem štetju. 

Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Velika mozaična freska je delo slikarja in patra Marka Rupnika iz leta 2002.

Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Malce nenavaden, modernistični križev pot. Vse postaje so v enem kosu izdelane iz orehovega lesa. Ustvaril ga je domači kipar, Jože Trontelj.

Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Tudi v modernistično cerkev paše nekaj baročnega. Marija z Jezuščkom.

Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Leseno razpelo s Križanim pred cerkvijo stoji od leta 1988. Izdelal ga je slovenski kipar Stane Jarm (31. oktober 1931. Osilnica - 1. oktober 2011. Ljubljana)

Grosuplje, cerkev sv. Mihaela. Pod staro lipo, med staro in novo cerkvijo so uredili spomenike pomembne grosupeljske družine Košak oziroma Koščak. V njihovi hiši je danes knjižnica.

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Poslikava stropa obrobljena s štukaturo je iz 20. stoletja. Upodobljena je Sveta Trojica. 

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Baročni kipi, ki so nekoč krasili stranski oltar posvečen Materi božji. 

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Slika v prezbiteriju, je bila pred drugo obnovo oltarna slika velikega oltarja. Sv. Mihael se bori s hudičem

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. S štukaturo obrobljena poslikava je iz 20. stoletja. Predstavlja sv. Mihaela, ki se bori s hudičem. Na desni strani kleči sv. Rok s svojim zvestim kužkom, na levi je evangelist sv. Marko z levom.

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Leta 1960. so po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča cerkev drugič prenovili. Za to priložnost je slikar Stane Kregar prispeval vitraje za okna.

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Prezbiterij z glavnim oltarjem sv. Mihaela

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Sv. Ana z malo Marijo. 

Grosuplje, stara in nova cerkev sv. Mihaela in ploščad kjer je bilo nekdaj pokopališče. Novo cerkev so zgradili sredi leta 1972. po načrtih arhitekta Janeza Fursta. Stara cerkev sv. Mihaela se prvič omenja leta 1662. Sprva gotsko cerkev, so leta 1896. prezidali in barokizirali. 

Grosuplje. Tu je bila nekoč kamnita hiša z lesenim napuščem. V njej je bila kovačija. Hišo so podrli in zgrajena je nova, drugačna. Ime je ostalo, v hiši pa se dogaja čisto nekaj drugega 🍕

Grosuplje, tržnica 

Grosuplje. Halštatski vodnjak na tržnici so postavili leta 2002. Krasijo ga štiri konjske glave, ki so krasile tudi halštatsko svastiko, ki so jo našli na Magdalenski gori. 

Grosuplje, pri tržnici. Toplar 💚

Grosuplje. Lesena brv speljana čez potok Grosupeljščica. Ob potoku je lepo urejena pešpot.

Grosuplje. Graščina oziroma dvorec Brinje in mlin, ki je stal ob potoku Grosupeljščica. V nadstropju je bilo stanovanje. Strugo potoka so prestavili in danes je ob mlinu travnik.

Grosuplje. Simpatičen vhod v mlin. Mlinar in mlinarica se nista smela preveč zrediti. Vhod je precej ozek. 😎

Grosuplje. Stari pripomočki za delo v mlinu.

Grosuplje. Graščino na Brinju so zgradili v prvi polovici 18. stoletja. Do danes je bila večkrat predelana in prezidana.

Grosuplje. Simpatičen paviljon ob lipovem drevoredu služi kot salon za hišne ljubljenčke.

Grosuplje, mesto kipov. Ob vhodu ali pa izhodu, odvisno kako se lotiš sprehoda, stoji kamnit kip Rojstvo iz leta 2004, ko je mesto Grosuplje, ob gradu Boštanj, pripravilo prvi kiparski simpozij.  Avtor je slovenski kipar Jiri Kočica.

Grosuplje. Krožišče s črnim konjem 

Grosuplje, mesto kipov. Kiparka Lučka Koščak je ustvarila tri monumentalne doprsne kipe iz cementa (eden je na desni in je izpadel iz kadra). Stojijo pri vstopu v mesto in nas lepo pozdravljajo 😊

Pohod od Grosuplja do Županove jame in Tabora nad Cerovim

Vir: voden ogled mesta

kamra.si

župnija Grosuplje

Register NKD

Tolmin, od pekla do raja

Danes je Tolmin pravo rajsko mestece. Leži med slikovito reko Sočo in živahno reko Tolminko. Nedaleč od starega mestnega jedra je sotočje teh dveh rek, kjer so pred izbruhom virusa covid-19, kraljevali in se zabavali "metalci" oziroma ljubitelji heavy metal glasbe. Tu mimo pa poteka tudi trasa daljinske pohodne poti Juliana Trail od Tolmina do Mosta na Soči. Samo pet kilometrov. Mala malica 😊

Staro mestno jedro je bolj odmaknjeno od Soče in se bolj drži brega Tolminke. Tu je strnjen niz starih in novih stanovanjskih hiš s čudovitim pogledom na reko. Tudi sprehod po mestu, z rožami okrašenih okenskih polic in balkonov, starih hiš s svojimi zgodbami in majhnih trgov s kavarnicami, je zelo sproščujoč.

Vsa burna zgodovin Tolmina in Posočja je shranjena in na ogled v Tolminskem muzeju, ki domuje v nekdanjem utrjenem dvorcu plemiške družine Coronini. V enem, od nekdaj gospodarskem poslopju, je danes odlična grajska kavarna, ki jo poleg muzeja, vsekakor velja obiskati. 

Da je bila zgodovina Tolminskega zelo burna in kot sem zapisala v naslovu peklenska, govorijo številni spomeniki. Od bolj skromnega obeležja, ki nas spomni na veliki kmečki upor leta 1713. pa do monumentalnih spomenikov in grobišč padlih v prvi svetovni vojni, ki jih je uredila nemška država. Eno najbolj obiskanih tovrstnih obeležij je vsekakor spominska cerkev sv. Duha na Javorci iz leta 1916, ki ni daleč od Tolmina.

Časa za dolgočasenje v Tolminu in Posočju ni 😊

Mačja lepotica iz Tolmina 💜

Avgust v Tolminu. Z rožami okrašeno staro mestno jedro.

Živahna reka Tolminka in z zelenjem obdano naselje Poljubinj

Fontana z uro na Trgu 1. maja v Tolminu. Prvotno fontano so postavili leta 1862. Kasneje so njen vrh okrasili z vazo. Leta 1909. je bilo tu avtobusno postajališče in vazo so zamenjali z uro. Leta 1937. so fontano odstranili. Današnjo so postavili leta 1995. Od izvirne fontane ni ostalo skoraj nič, videz pa je menda enak. (Informacijska tabla)

Nadstropna palača z balkonom v osrednji osi in stolpom ob strani na Trgu 1. maja v Tolminu

Trg 1. maja v Tolminu je v poletnih mesecih pa vse do sredine oktobra namenjen druženju in kulturnim prireditvam. Izven tega časa je tu parkirišče

Začasni oder na Trgu 1. maja v Tolminu

Nadstropna, štiriosna, secesijska palača na Trgu 1. maja v Tolminu. Všeč mi je kadar mi kakšen kuža pade v kader. 💜

Bogatejše meščanske hiše v starem mestnem jedru Tolmina izhajajo večinoma iz 19. in 20. stoletja. Po prvi svetovni vojni so večino obnovili.

Tulipovec, mogočno drevo s tulipanu podobnimi listi, naj bi na tem mestu posadili okoli leta 1700. Danes daje senco pločevini, nekoč pa je bil tu park plemiške družine Coronini, ki so ga zasadili v sklopu svoje graščine, v kateri danes domuje Tolminski muzej. (Informacijska tabla)

Hotel Dvorec na Mestnem trgu 3 v Tolminu. Zgradba ima obokano vinsko klet iz 17. stoletja. 

Tolmin, staro mestno jedro

Detajl rojstne hiše Antona Hausa. Bil je visoki admiral avstro-ogrske cesarsko kraljeve mornarice

Spominska plošča v prehodu rojstne hiše

Nadstropna, polkrožna hiša z vogalnim polkrožnim balkonom, ki jo objemata Cankarjeva ulica in Ulica Petra Skalarja. 

Secesijska vila iz začetka 20. stoletja, na Prešernovi ulici v Tolminu

Nadstropna, triosna, secesijska zgradba z odprtim trikotnim stopniščem je danes dom občine Tolmin

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni ob cerkvi Marijinega vnebovzetja v Tolminu

Stranski oltar s poznogotskim Križanim

Stranski oltar z lesenim kipom sv. Jožefa

Križev pot je delo slovenskega slikarja Tomaža Perka

Vitraji so delo slovenskega slikarja Staneta Kregarja iz leta 1968

Glavni oltar Marijinega vnebovzetja je izdelan iz marmorja. Za tabernakelj, ki je iz 17. stoletja pravijo, da je kvalitetno delo Robbove šole. Freska Zadnja večerja, nad glavnim oltarjem, je delo Tomaža Perka iz leta 1985. Glavni oltar in oba stranska so kupili leta 1786. Prvotno so stali v samostanski cerkvi sv. Klare v Gorici.

Triladijsko baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču Tolmina, so zgradili leta 1682.

Ljubka Šorli Bratuž, slovenska pesnica, se je rodila v Tolminu (1910-1993). Doprsni kip pesnice na hiši v bližini cerkve kjer je živela družina. Med obema vojnama so imeli v hiši trgovino. (prc.si)

Tolmin, Rutarjeva ulica

V hiši na Cankarjevi 7 v Tolminu je bila, 20. februarja 1862, ustanovljena Narodna čitalnica

Veliki Tolminski kmečki punt se je zgodil leta 1713. Spomenik z bronastim reliefom na vrhu, stoji v bližini Tolminskega muzeja. Postavili so ga leta 1973. Ustvaril ga je slikar in kipar Tone Kralj.

Loče pri Tolminu, Avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne so uredili leta 1916. 

Loče pri Tolminu, vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Spomenik v obliki piramide je posvečen padlim vojakom 30. pehotnega polka cesarsko kraljeve Avstro-ogrske vojske

Loče pri Tolminu. 3300 padlih Avstro-ogrskih vojakov je pokopano na vojaškem pokopališču. Grobovi so označeni z enakimi nagrobnimi kamni s križem in brez imen.

Tolmin, Zalog 1, rojstna hiša Alberta Rejca (1899.-1976.). Bil je soustanovitelj ilegalne organizacije TIGR in borec proti fašističnemu nasilju na Primorskem. Njegova hiša je tisti del, ki je zakrit z drevesom. 

Spominska plošča na rojstni hiši Alberta Rejca, soustanovitelja ilegalne organizacije TIGR

Živahna reka Tolminka

Tolmin - Nad reko Sočo, nedaleč od sotočja, je Nemčija med leti 1936-1938, na mestu kjer je že bilo vojaško pokopališče, zgradila kostnico. V njej so shranjeni posmrtni ostanki okoli tisoč nemških vojakov padlih v prvi svetovni vojni na bojiščih ob reki Soči. 

Kapela, del nemške kostnice ob reki Soči na obrobju Tolmina

Reka Soča pri Tolminu

Peš pot ob reki Soči od nemške kostnice do sotočja Soče in Tolminke.

Grajska kavarna v Tolminu (za Tolminskim muzejem), ko kilogrami obmolknejo 😋


Foto zgodbe iz Posočja:

Most na Soči, Juliana Trail in slikar Tone Kralj

Juliana Trail - 11 etapa - Most na Soči - Tolmin

Spominska cerkev Svetega Duha v Javorci

Vir:

register NKD

zupnija-tolmin.rkc.si

informativne table