Prikaz objav z oznako Stane Kregar. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Stane Kregar. Pokaži vse objave

sreda, 07. oktober 2020

Tolmin, od pekla do raja

Danes je Tolmin pravo rajsko mestece. Leži med slikovito reko Sočo in živahno reko Tolminko. Nedaleč od starega mestnega jedra je sotočje teh dveh rek, kjer so pred izbruhom virusa covid-19, kraljevali in se zabavali "metalci" oziroma ljubitelji heavy metal glasbe. Tu mimo pa poteka tudi trasa daljinske pohodne poti Juliana Trail od Tolmina do Mosta na Soči. Samo pet kilometrov. Mala malica 😊

Staro mestno jedro je bolj odmaknjeno od Soče in se bolj drži brega Tolminke. Tu je strnjen niz starih in novih stanovanjskih hiš s čudovitim pogledom na reko. Tudi sprehod po mestu, z rožami okrašenih okenskih polic in balkonov, starih hiš s svojimi zgodbami in majhnih trgov s kavarnicami, je zelo sproščujoč.

Vsa burna zgodovin Tolmina in Posočja je shranjena in na ogled v Tolminskem muzeju, ki domuje v nekdanjem utrjenem dvorcu plemiške družine Coronini. V enem, od nekdaj gospodarskem poslopju, je danes odlična grajska kavarna, ki jo poleg muzeja, vsekakor velja obiskati. 

Da je bila zgodovina Tolminskega zelo burna in kot sem zapisala v naslovu peklenska, govorijo številni spomeniki. Od bolj skromnega obeležja, ki nas spomni na veliki kmečki upor leta 1713. pa do monumentalnih spomenikov in grobišč padlih v prvi svetovni vojni, ki jih je uredila nemška država. Eno najbolj obiskanih tovrstnih obeležij je vsekakor spominska cerkev sv. Duha na Javorci iz leta 1916, ki ni daleč od Tolmina.

Časa za dolgočasenje v Tolminu in Posočju ni 😊

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Mačja lepotica iz Tolmina 💜

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Avgust v Tolminu. Z rožami okrašeno staro mestno jedro.

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Živahna reka Tolminka in z zelenjem obdano naselje Poljubinj

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Fontana z uro na Trgu 1. maja v Tolminu. Prvotno fontano so postavili leta 1862. Kasneje so njen vrh okrasili z vazo. Leta 1909. je bilo tu avtobusno postajališče in vazo so zamenjali z uro. Leta 1937. so fontano odstranili. Današnjo so postavili leta 1995. Od izvirne fontane ni ostalo skoraj nič, videz pa je menda enak. (Informacijska tabla)

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Nadstropna palača z balkonom v osrednji osi in stolpom ob strani na Trgu 1. maja v Tolminu

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Trg 1. maja v Tolminu je v poletnih mesecih pa vse do sredine oktobra namenjen druženju in kulturnim prireditvam. Izven tega časa je tu parkirišče

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Začasni oder na Trgu 1. maja v Tolminu

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Nadstropna, štiriosna, secesijska palača na Trgu 1. maja v Tolminu. Všeč mi je kadar mi kakšen kuža pade v kader. 💜

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Bogatejše meščanske hiše v starem mestnem jedru Tolmina izhajajo večinoma iz 19. in 20. stoletja. Po prvi svetovni vojni so večino obnovili.

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Tulipovec, mogočno drevo s tulipanu podobnimi listi, naj bi na tem mestu posadili okoli leta 1700. Danes daje senco pločevini, nekoč pa je bil tu park plemiške družine Coronini, ki so ga zasadili v sklopu svoje graščine, v kateri danes domuje Tolminski muzej. (Informacijska tabla)

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Hotel Dvorec na Mestnem trgu 3 v Tolminu. Zgradba ima obokano vinsko klet iz 17. stoletja. 

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Tolmin, staro mestno jedro

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Detajl rojstne hiše Antona Hausa. Bil je visoki admiral avstro-ogrske cesarsko kraljeve mornarice

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Spominska plošča v prehodu rojstne hiše

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Nadstropna, polkrožna hiša z vogalnim polkrožnim balkonom, ki jo objemata Cankarjeva ulica in Ulica Petra Skalarja. 

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Secesijska vila iz začetka 20. stoletja, na Prešernovi ulici v Tolminu

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Nadstropna, triosna, secesijska zgradba z odprtim trikotnim stopniščem je danes dom občine Tolmin

Slovenija, S. Primorska, Posočje

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Spomenik padlim v prvi svetovni vojni ob cerkvi Marijinega vnebovzetja v Tolminu

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Stranski oltar s poznogotskim Križanim

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Stranski oltar z lesenim kipom sv. Jožefa

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Križev pot je delo slovenskega slikarja Tomaža Perka

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Vitraji so delo slovenskega slikarja Staneta Kregarja iz leta 1968

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Glavni oltar Marijinega vnebovzetja je izdelan iz marmorja. Za tabernakelj, ki je iz 17. stoletja pravijo, da je kvalitetno delo Robbove šole. Freska Zadnja večerja, nad glavnim oltarjem, je delo Tomaža Perka iz leta 1985. Glavni oltar in oba stranska so kupili leta 1786. Prvotno so stali v samostanski cerkvi sv. Klare v Gorici.

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Triladijsko baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču Tolmina, so zgradili leta 1682.

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Ljubka Šorli Bratuž, slovenska pesnica, se je rodila v Tolminu (1910-1993). Doprsni kip pesnice na hiši v bližini cerkve kjer je živela družina. Med obema vojnama so imeli v hiši trgovino. (prc.si)

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Tolmin, Rutarjeva ulica

Slovenija, S. Primorska, Posočje
V hiši na Cankarjevi 7 v Tolminu je bila, 20. februarja 1862, ustanovljena Narodna čitalnica

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Veliki Tolminski kmečki punt se je zgodil leta 1713. Spomenik z bronastim reliefom na vrhu, stoji v bližini Tolminskega muzeja. Postavili so ga leta 1973. Ustvaril ga je slikar in kipar Tone Kralj.

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Loče pri Tolminu, Avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne so uredili leta 1916. 
Slovenija, S. Primorska, Posočje
Loče pri Tolminu, vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Spomenik v obliki piramide je posvečen padlim vojakom 30. pehotnega polka cesarsko kraljeve Avstro-ogrske vojske
Slovenija, S. Primorska, Posočje
Loče pri Tolminu. 3300 padlih Avstro-ogrskih vojakov je pokopano na vojaškem pokopališču. Grobovi so označeni z enakimi nagrobnimi kamni s križem in brez imen.

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Tolmin, Zalog 1, rojstna hiša Alberta Rejca (1899.-1976.). Bil je soustanovitelj ilegalne organizacije TIGR in borec proti fašističnemu nasilju na Primorskem. Njegova hiša je tisti del, ki je zakrit z drevesom. 

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Spominska plošča na rojstni hiši Alberta Rejca, soustanovitelja ilegalne organizacije TIGR
Slovenija, S. Primorska, Posočje
Živahna reka Tolminka
Slovenija, S. Primorska, Posočje
Tolmin - Nad reko Sočo, nedaleč od sotočja, je Nemčija med leti 1936-1938, na mestu kjer je že bilo vojaško pokopališče, zgradila kostnico. V njej so shranjeni posmrtni ostanki okoli tisoč nemških vojakov padlih v prvi svetovni vojni na bojiščih ob reki Soči. 
Slovenija, S. Primorska, Posočje
Kapela, del nemške kostnice ob reki Soči na obrobju Tolmina

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Reka Soča pri Tolminu

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Peš pot ob reki Soči od nemške kostnice do sotočja Soče in Tolminke.

Slovenija, S. Primorska, Posočje
Grajska kavarna v Tolminu (za Tolminskim muzejem), ko kilogrami obmolknejo 😋


Foto zgodbe iz Posočja:

Most na Soči, Juliana Trail in slikar Tone Kralj

Juliana Trail - 11 etapa - Most na Soči - Tolmin

Spominska cerkev Svetega Duha v Javorci

Vir:

register NKD

zupnija-tolmin.rkc.si

informativne table





torek, 17. december 2019

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Gotska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu in v bližini reke Savinje. Okoli leta 1306. je bila to triladijska cerkev z ravnim lesenim stropom. Konec 14. stoletja so leseni strop odstranili in cerkev križno rebrasto obokali. Kamnite oboke z nekaj ohranjenih srednjeveških fresk, lahko občudujemo tudi danes. Pri prenovi cerkve so bili veliki donatorji Celjski grofje, zato lahko na sklepniku vidimo tudi njihov grb s tremi zvezdami.

Na začetku 15. stoletja dobi cerkev sv. Danijela najlepšo gotsko kapelo daleč naokoli. Tudi pri tem so izdatno pomagali Celjski grofje. Danes je kapela posvečena Žalostni Materi božji, prvotno pa Svetim Trem kraljem. Ko vstopiš vanjo ostaneš brez besed in skoraj pozabiš na dihanje 😊

Meni najlepše so gotske kamnite sedilije z umetelno izklesanim baldahinom, ki bi ga po vzorcu lahko primerjali z idrijsko čipko, izdelava pa je že druga zgodba. Na nasprotni strani je podobna umetnina, vendar ima ta na spodnjem delu omarice. Na vsaki strani kapele so nekakšne molilnice s po dvema manjšima odprtinama v katerih so doprsni baročni kipi z relikvijami. Na steni so nanizane kamnite konzole, na njih stojijo baročni kipi apostolov, nad njimi pa zopet gotski kamniti baldahini. Konzole so svojevrstna umetnina, prav vsaka je drugačna in upodabljajo različna mitološka bitja. Vse to in še več obkroža kip Pieta, Žalostne Matere božje.

Cerkev sv. Danijela je skozi stoletja doživela velike prenove, glede na sakralno "modo" je bila sprva gotska pa baročna, nato nastopi nova gotika in zopet prenova. Vmes je doživela požar in bombardiranje leta 1945. Cerkev, predvsem pa ljudje se niso dali. Vedno znova so jo obnavljali. Celovito obnovo je cerkev doživela med leti 1963. do 1969. V tem obdobju je cerkev dobila vitraje na oknih, ki so delo duhovnika in slikarja Staneta Kregarja. Zadnja pridobitev pa je reliefni Križev pot, ki ga je leta 1972. ustvaril kipar France Gorše.

Za konec enodnevnega izleta smo obiskali še Celjski grad.

Slovenija, Štajerska
Nagrobnik Severin Freinwitbein, z grbom in napisom, iz 17. stoletja in omarice za shranjevanje relikvij s čudovitim, skoraj filigransko, obdelanim kamnitim okrasjem.
Slovenija, Štajerska
Sedilije v kapeli Žalostne Matere božje so nastale okoli leta 1400.
Slovenija, Štajerska
Oltar z gotskim kipom Pieta, v kapeli Celjskih grofov oziroma kapeli Žalostne Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Križno rebrasti obok v kapeli so poslikali s freskami okoli leta 1413. 
Slovenija, Štajerska
Baročni nagrobni ščit barona Georga Karla pl. Reisiga
Slovenija, Štajerska
Razkošni gotski baldahini, kipi svetnikov in čudovite konzole na katerih stojijo pa seveda stare razkošne nagrobne plošče. Desna konzola predstavlja žensko s konjskim telesom
Slovenija, Štajerska
Okoli kapele so nameščene čudovite gotske kamnite konzole. Na njih so kipi apostolov iz 17. stoletja, nad njimi pa umetelno izklesani kamniti gotski baldahini.
Slovenija, Štajerska
Razkošna nagrobna plošča z grbom opata Bernarda od Maurisperga iz 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik vzidan v notranjost kapele Žalostne Matere božje je iz leta 1597. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča Sigismunda Gaisruka iz leta 1704. Pod grbom je napis v nemški gotici. 

Slovenija, Štajerska
V veliki odprtini je kamnita klop in molilni pult, v dveh manjših odprtinah pa so doprsni baročni kipi svetnikov. V njih so relikvije. Enako je na nasprotni steni kapele Žalostne Matere božje. 
Slovenija, Štajerska
Ročno kovana vrata, ki vodijo v kapelo Žalostne Matere božje, so delo opata Bernarda Mavrišiča, iz leta 1658
Slovenija, Štajerska
Del poslikanega oboka gotskega prezbiterija je iz konca 14. stoletja. Na srednjem sklepniku je grb Celjskih grofov. 
Slovenija, Štajerska
Veliki oltar v cerkvi sv. Danijela in visoka gotska okna z vitraji slovenskega slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže pri Dravljah - 1973. Ljubljana), ki so nastali leta 1963. Tabernakeljski glavni oltar je izdelan iz večbarvnega marmorja, kipi pa iz belega marmorja. Ob tabernaklju stojita sv. Jožef in sv. Andrej s svojim križem. Ob straneh stojita dva škofa, sv. Miklavž in sv. Maksimilijan. Oltarno mizo podpirata marmorna putta. Oltar je iz leta 1743.
Slovenija, Štajerska
Srednjeveška freska, Poklon Svetih Treh kraljev, v prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Poslikan steber
Slovenija, Štajerska
Poslikan obok krstne kapele iz leta 1622. V medaljonih so podobe apostolov.
Slovenija, Štajerska
Gotska krstilnica
Slovenija, Štajerska
Srednjeveška freska
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica je iz leta 1851. Je delo graških mojstrov.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Visoka gotska okna je z vitraji opremil slikar Stane Kregar
Slovenija, Štajerska
Reliefni Križev pot je ustvaril kipar France Gorše, leta 1972.
Slovenija, Štajerska
Renesančna nagrobna plošča viteza Sigmunda Schrotta iz 16. stoletja
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik Hermana IV., ki je bil nezakonski sin Celjskega grofa Hermana II. 
Slovenija, Štajerska
Orgle
Slovenija, Štajerska
Marmorni steber s pozlačenim kapitelom. Na stebru stoji pozlačen lesen kip Marije s krono in žezlom ter Jezuščkom iz prve polovice 18. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Gotska triladijska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik grofov Karla in Ludovika Grosa iz 18. stoletja. Obsežen zapis na nagrobni plošči pravi, da sta bila rojena v Torinu (Turin), v plemiški družini. V cesarski vojski sta dosegla čin maršala. Kasneje sta se ustalila v Celju. Ludovik se je leta 1753. oženil in dobil štiri otroke. Leta 1758. je umrl, star 60 let. Za otroke je naprej skrbel njegov brat. Ta se ni nikoli poročil, umrl pa je leta 1778. v starosti 88 let. Večino svojega življenja sta brata preživela v vojaški službi. 
Cela življenjska zgodba napisana na kosu kamna 😎 Plošča s kipcem sv. Roka je samostojna in ne spada h nagrobniku. Tu je bil nekoč stranski vhod v cerkev sv. Danijela. Na spominski plošči piše, da je vrata izdelal Gerorg Lenz, kamnosek iz Celja, leta 1673.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Monumentalni kip škofa Antona Martina Slomška z dečkom, ki ga posluša, je leta 1937. zasnovala kiparka Karla Bulovec Mrak (1895. Bled - 1957. Golnik). Od leta 1996. stoji v bližini cerkve sv. Danijela. 
Slovenija, Štajerska
Stari nagrobniki vzidani na cerkev sv. Danijela. Prvi z leve je nagrobnik družine Cupitana iz leta 1584. 
Slovenija, Štajerska
Staro mestno jedro Celja
Slovenija, Štajerska
Del srednjeveškega obzidja
Slovenija, Štajerska
Na dvorišču Celjskega gradu lahko igramo šah, če ni vse zasneženo seveda 😊
Slovenija, Štajerska
Celjski grofje, ki so bivali na gradu, so bili veliki donatorji cerkve sv. Danijela.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Nad Celjski grad se je spustila noč


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Novo Celje

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja


Vir: voden ogled
Ivan Stopar: Opatijska cerkev v Celju, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 44, Založba Obzorja Maribor, 1973
Urh Ferlež: Vzidane plošče na zgradbah v starem mestnem jedru Celja, Mestna občina Celje, 2012