Grosuplje, mesto kipov in druge zgodbe

Grosuplje je razmeroma mlado mesto. Naselje, blizu Ljubljane, je dobilo status mesta leta 2005. Danes je upravno središče istoimenske občine. Ob pridobitvi mestnega statusa, so začeli modrovati kakšen pečat naj dajo mestu. Odločili so se, da bo Grosuplje, mesto kipov. Priredili so kiparski simpozij, povabili kiparje in tekom let se je nabrala kar lepa zbirka kamnitih kipov v različnih velikostih, ki danes krasijo mesto.

Nekaj kulturne dediščine pa kraj vendarle ima. To smo spoznali na sprehodu po mestu, z domačinko in poznavalko številnih zgodb o svojem mestu in njihovih ljudeh, gospo Marijo Samec. Dve družini sta dodobra zaznamovali Grosuplje. Ena je družina Rus. Njihova hiša še vedno stoji na Adamičevi ulici 10. Danes je za nadstropje višja, na začetku 20. stoletja pa je bila v pritličju imenitna gostilna, ki je sprejemala le imenitne in petične goste. 

Pri Rusovih je delal Franc Košak. V Grosuplje se je preselil iz Gorenjske. Pri svojem delu je bil uspešen in, ko je stari Rus umrl, je do sinove polnoletnosti še naprej uspešno gospodaril in skrbel za družino, saj se je poročil z Rusovo vdovo. Istočasno je na drugi strani, danes Adamičeva 15, gradil svojo hišo in gospodarska poslopja. V hiši je bila gostilna. Dal je zemljišče za gradnjo železniške postaje in železnice. Leta 1910. je zgradil cesto in povezal svojo gostilno z železniško postajo. Tudi čudoviti lipov drevored je njegovo delo. V lasti je imel zbiralnico mleka, restavracijo na železniški postaji, večji del posestva Brinje pa verjetno še kaj. Bil je poslanec v kranjskem deželnem zboru in župan Grosuplja, od leta 1869. pa vse do svoje smrti, leta 1914. 

Ko je Rusov sin postal polnoleten, so razdelili Rusovo in Košakovo premoženje in denar. Prišlo je do zamere in nezadovoljstva, tako da sta gospodarja ostala sprta vse do Košakove smrti. Otroci se niso kaj dosti zmenili za kreg med družinama. Rusov fant in dekle, ki je bila bližnja sorodnica Košaka sta se zaljubila in poročila. Tako je tudi Grosuplje dobilo Romea in Julijo. Na srečo sta živela bolj srečno kot Shakespearov parček. Košak je dal zanju postaviti čudovito vilo ob lipovem drevoredu. Nihče iz njegove družine ne bo živel pod Rusovo streho, a ne 😊

Grosuplje. V pritličju Košakove hiše, danes upravni prostori knjižnice, je čudovita kmečka soba, ki so jo uredili leta 1923. v prostorih nekdanje gostilne. V njej je kmečka peč, rustikalno pohištvo, leseni opaž na stenah in stropu. Pravi biser Grosuplja. Danes v njej prirejajo poroke.

Grosuplje, Košakova hiša in knjižnica. Nadstropna hiša ima na portalu letnico 1888. Ob njej so bila številna gospodarska poslopja, v njej pa gostilna. Danes so v njej upravni prostori knjižnice, galerija, poročna soba. Za hišo so zgradili modernistično poslopje v katerem je knjižnica.

Grosuplje, Adamičeva 15. Kovinska ograja iz litega železa, na notranjem stopnišču Košakove hiše, je bila izdelana v železarni Dvor pri Žužemberku. 

Leta 1973. je dobila knjižnica Grosuplje svoje prostore v Košakovi meščanski hiši, na Adamičevi 15.

Grosuplje, Kolodvorska ulica. Čudovita vila, obnovljena v svojem starem stilu. Meni najlepša. Pravijo ji Koščakova vila. Zgradil jo je podjetnik in gostilničar Košak, po domače Koščak, za bližnjo sorodnico. Ker se je poročila s fantom iz rivalske družine Rus in ni želel, da biva v hiši Rusovih. Družini sta si bili v večnem sporu. Lahko rečemo, da so tudi v Grosuplju imeli Romea in Julijo 😉

Grosuplje. Lipov drevored je leta 1910. dal posaditi Franc Košak. Uredil je tudi cesto, ki je povezovala železniško postajo z njegovo hišo in gostilno. Ta povezava je še danes, samo da je v hiši z modernističnim prizidkom, danes knjižnica.

Grosuplje. V hiši, na Kolodvorski ulici je bila prva pekarna in lahko bi rekli tudi zametek današnjega podjetja, Pekarna Grosuplje.

Rusova hiša v Grosuplju, na Adamičevi ulici 10. Prvotno je bila za eno nadstropje nižja. V njej je delovala gostilna v kateri je lastnik Janez Rus sprejemal le bogate goste. Rusovi so bili premožni. Imeli so veliko kmetijo, mlin in žago. 

Kamniti portal Rusove hiše.

Grosuplje, Adamičeva ulica. Rusova vila

Grosuplje. Rimski nagrobnik iz časa med 50. in 100. letom po našem štetju. 

Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Velika mozaična freska je delo slikarja in patra Marka Rupnika iz leta 2002.

Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Malce nenavaden, modernistični križev pot. Vse postaje so v enem kosu izdelane iz orehovega lesa. Ustvaril ga je domači kipar, Jože Trontelj.

Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Tudi v modernistično cerkev paše nekaj baročnega. Marija z Jezuščkom.

Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Leseno razpelo s Križanim pred cerkvijo stoji od leta 1988. Izdelal ga je slovenski kipar Stane Jarm (31. oktober 1931. Osilnica - 1. oktober 2011. Ljubljana)

Grosuplje, cerkev sv. Mihaela. Pod staro lipo, med staro in novo cerkvijo so uredili spomenike pomembne grosupeljske družine Košak oziroma Koščak. V njihovi hiši je danes knjižnica.

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Poslikava stropa obrobljena s štukaturo je iz 20. stoletja. Upodobljena je Sveta Trojica. 

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Baročni kipi, ki so nekoč krasili stranski oltar posvečen Materi božji. 

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Slika v prezbiteriju, je bila pred drugo obnovo oltarna slika velikega oltarja. Sv. Mihael se bori s hudičem

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. S štukaturo obrobljena poslikava je iz 20. stoletja. Predstavlja sv. Mihaela, ki se bori s hudičem. Na desni strani kleči sv. Rok s svojim zvestim kužkom, na levi je evangelist sv. Marko z levom.

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Leta 1960. so po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča cerkev drugič prenovili. Za to priložnost je slikar Stane Kregar prispeval vitraje za okna.

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Prezbiterij z glavnim oltarjem sv. Mihaela

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Sv. Ana z malo Marijo. 

Grosuplje, stara in nova cerkev sv. Mihaela in ploščad kjer je bilo nekdaj pokopališče. Novo cerkev so zgradili sredi leta 1972. po načrtih arhitekta Janeza Fursta. Stara cerkev sv. Mihaela se prvič omenja leta 1662. Sprva gotsko cerkev, so leta 1896. prezidali in barokizirali. 

Grosuplje. Tu je bila nekoč kamnita hiša z lesenim napuščem. V njej je bila kovačija. Hišo so podrli in zgrajena je nova, drugačna. Ime je ostalo, v hiši pa se dogaja čisto nekaj drugega 🍕

Grosuplje, tržnica 

Grosuplje. Halštatski vodnjak na tržnici so postavili leta 2002. Krasijo ga štiri konjske glave, ki so krasile tudi halštatsko svastiko, ki so jo našli na Magdalenski gori. 

Grosuplje, pri tržnici. Toplar 💚

Grosuplje. Lesena brv speljana čez potok Grosupeljščica. Ob potoku je lepo urejena pešpot.

Grosuplje. Graščina oziroma dvorec Brinje in mlin, ki je stal ob potoku Grosupeljščica. V nadstropju je bilo stanovanje. Strugo potoka so prestavili in danes je ob mlinu travnik.

Grosuplje. Simpatičen vhod v mlin. Mlinar in mlinarica se nista smela preveč zrediti. Vhod je precej ozek. 😎

Grosuplje. Stari pripomočki za delo v mlinu.

Grosuplje. Graščino na Brinju so zgradili v prvi polovici 18. stoletja. Do danes je bila večkrat predelana in prezidana.

Grosuplje. Simpatičen paviljon ob lipovem drevoredu služi kot salon za hišne ljubljenčke.

Grosuplje, mesto kipov. Ob vhodu ali pa izhodu, odvisno kako se lotiš sprehoda, stoji kamnit kip Rojstvo iz leta 2004, ko je mesto Grosuplje, ob gradu Boštanj, pripravilo prvi kiparski simpozij.  Avtor je slovenski kipar Jiri Kočica.

Grosuplje. Krožišče s črnim konjem 

Grosuplje, mesto kipov. Kiparka Lučka Koščak je ustvarila tri monumentalne doprsne kipe iz cementa (eden je na desni in je izpadel iz kadra). Stojijo pri vstopu v mesto in nas lepo pozdravljajo 😊

Pohod od Grosuplja do Županove jame in Tabora nad Cerovim

Vir: voden ogled mesta

kamra.si

župnija Grosuplje

Register NKD

Litija, rojstni kraj očeta priljubljenega Tačka

Staro mestno jedro Litije, leži med reko Savo in hribom Sitarjevec. Najstarejši in najbolj slikovit del je Valvazorjev trg, med Plečnikovim spomenikom na Trgu Svobode pa vse do nekdanjega Sokolskega doma.

Na Trgu Svobode, ki se prelije v Valvazorjev trg, je svoj pečat pustil tudi arhitekt Jože Plečnik. Po njegovih načrtih so izdelali in leta 1952. postavili spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Visok kamniti steber ima na vrhu plamenico in štiri zvezde. Na stebru so, na polkrožnih ploščah, imena padlih. V bližini sta doprsna kipa dveh narodnih herojev, rojenih v Litiji.

Na Valvazorjevem trgu stoji zanimiva cerkev sv. Nikolaja. Sprva je bila samo pokopališka kapela. Ta je danes kapela sv. Nikolaja. Kasneje so dozidali ladjo, ki je danes prezbiterij. Krasi ga čudovit mozaik Jezusovo spremenjenje na gori, delo slikarja, Prešernovega nagrajenca in patra Marka Rupnika. Njegovo delo je tudi Križev pot. Z dozidavo nove ladje in kora, je cerkev dobila današnjo podobo. 

Nasproti cerkve sv. Nikolaja stoji ena najstarejših zgradb v Litiji, Farbarjev grad oziroma Litijski turn. Sestavljen je iz dveh povezanih stolpov. Najstarejši del je stolp z vogalnim pomolom iz 16. stoletja.

Na Valvazorjevem trgu stoji skromna pritlična hiška v kateri se je rodilo pet bratov Badjura. Dva od njih sta znana tudi širši javnosti. Metod Badjura je bil slovenski režiser, snemalec in scenarist. Rudolf Badjura pa je bil publicist, eden prvih učiteljev smučanja pri nas in avtor prvih slovenskih turističnih in planinskih vodnikov. Litijani ga štejejo za začetnika turizma v svojem kraju.

Leta 1912. so na koncu Valvazorjevega trga zgradili Sokolski dom. V lepi zgradbi, ki jo je krasil sokol z razprtimi krili, so krajani telovadili, se družili in obiskovali različne kulturne prireditve. Zgradba še vedno stoji a je v bolj klavrnem stanju. Menda so v njej zdaj skladiščni prostori. 😎

Le lučaj stran od Valvazorjevega trga, na Cesti komandanta Staneta 2, že od leta 1905. stoji palača, ki je bila namenjena sodišču. Danes je v njej Mestni muzej Litija. Pred športno dvorano stoji kip čolnarja. Postavili so ga leta 2010. v spomin na nekdaj živahen promet po reki Savi. Avtor je kipar Mirsad Begič.

Nace Simončič (8.junij 1918. Litija - 21. januar 2001. Ljubljana), igralec in režiser, predvsem pa odličen lutkar. Kljukčeve dogodivščine so me zabavale v otroških letih. Kasneje pa sem z veseljem spremljala njegovega Radovednega Tačka. 😍

Jože Plečnik v Litiji, spomenik padlim med drugo svetovno vojno. Na visokem, korintskem stebru so polkrožne plošče z imeni padlih, na vrhu stoji plamenica in štiri rdeče zvezde. Spomenik so postavili leta 1952. Stoji na Trgu Svobode. 

Narodni heroj, general in častni občan Litije, Jože Borštnar Rovčan

Narodni heroj, general in častni občan Litije, Franc Poglajen Kranjc

Cerkev sv. Nikolaja na Valvazorjevem trgu v Litiji

Mozaik glavnega oltarja, Jezusovo spremenjenje na gori, je delo slikarja, Prešernovega nagrajenca in patra, Marka Rupnika. Na desni strani je podoba Marije z Jezuščkom. V središču je odrasli Jezus. Ob njem so: na desni strani stoji Mojzes s tablama zapovedi v rokah, pod njim sv. Peter ki kot skala trdno drži cerkev na svojih rokah, na levi je prerok Elija s svitkom na katerem je njegova prerokba, pod njim je sv. Janez Evangelist z evangelijem. Na dnu mozaika je apostol Jakob s kelihom v rokah. Prostoru kjer je zdaj prezbiterij je bila prej glavna ladja.

Kor 

Poslikan obok kapele sv. Nikolaja

Nekoč je bila samo pokopališka kapela, nato glavni oltar, danes je zopet kapela in del večje cerkve, ki so jo z leti širili in dograjevali. Oltarna slika sv. Nikolaja ali sv. Miklavža je iz leta 1877. Na dnu slike je veduta Litije z nekdanjim lesenim mostom, ki ga danes žal ni več. Avtor slike je slikar Ivan Franke (1841. Dobje na Gorenjskem - 1927. Ljubljana)

Stranski oltar sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Leta 1614. je Litijo zajel uničujoči požar. 

Križev pot je naslikal slikar, pater Marko Rupnik

Vitraj, kot luneta v modrem na spovednici, je delo slikarja Mateja Metlikoviča

Župnišče na Valvazorjevem trgu 5. Nadstropna, baročna hiša s pilastri v nadstropju je iz 19. stoletja.

Farbarjev grad tudi Litijski turn. Pravijo, da je najstarejša zgradba v mestu. Njena zasnova sega v 16. stoletje. Najstarejši del je stolp z renesančnim vogalnim pomolom na kamnitih konzolah. Pročelje krasi sončna ura. Najmlajši je srednji, povezovalni del, ki je bil prvotno odprt. Danes je zaprt z arkadnim hodnikom v pritličju. 

V Litijskem turnu je živel tudi Peter Jereb (1. julij 1868. Cerkno - 3. oktober 1951. Litija) slovenski skladatelj in organist.

Mira Pregelj, slovenska slikarka, je bila nekaj časa tudi lastnica Litijskega turna

Današnja Koblerjeva hiša, na Valvazorjevem trgu 15 v Litiji, ima zelo malo skupnega s tisto prvo, ki jo lahko vidimo na portalu kamra.si. Ostalo je ime hiše pa verjetno kakšen temeljni kamen v notranjosti. Prvotno je tu stal nadstropni dvorec s štirikapno, s slamo krito streho. Na levem vogalu je imel leseni gank, ki so ga odstranili leta 1966. Žal. Po nekdanjem polkrožnem portalu, dvorec umeščajo v 16. stoletje. Lastnica je bila grofica Johana Barbo. Leta 1847. je dvorec prešel v last cesarsko kraljevih uslužbencev Kobler, po katerih se tudi imenuje. 

Litijska Štirna, obnovljeni lito železni vodnjak z ročno črpalko

Meškova hiša na Valvazorjevem trgu 17 v Litiji je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Ime je dobila po posestniku Jožefu Mešku, ki je hišo kupil leta 1883.

Družina Badjura je imela pet sinov, ki so se rodili v tej hiški. Med najbolj znanimi je Metod Badjura (1896-1971) režiser, snemalec in scenarist. Rudolf Badjura (1881. Litija - 1963.) je bil publicist, pisal je tudi turistične vodnike. Litijani ga štejejo za začetnika turizma v svojem kraju.

Spominska plošča na rojstni hiški bratov Badjura, Valvazorjev trg 19 v Litiji

Nekoč je bil v Litiji Sokolski dom. Zgradili so ga leta 1912. V njem so telovadili in prirejali različne kulturne prireditve, se zabavali in plesali. Na vrhu polkrožne plošče je stal veličasten sokol z razširjenimi krili, ki so ga odstranili po drugi svetovni vojni.  

Levstikova ulica v Litiji

Nadstropna zgradba na cesti komandanta Staneta 2, je bila zgrajena leta 1905. V njej je bilo sodišče. Kasneje je bila tu osnovna šola (trakt na dvoriščni strani), danes pa v njej domuje Mestni muzej Litija.

Spominska plošča na pročelju Mestnega muzeja Litija, nam pokaže kakšna je bila zgradba osnovne šole nekoč, preden so jo porušili in zgradili bolj modernistično poslopje

Doprsni kip slovenskega pisatelja Frana Levstika (28. september 1831. Dolnje Retje pri Velikih Laščah - 16. november 1887. Ljubljana), pred Mestnim muzejem Litija

Rudniški voziček, ki oznanja, da je bila Litija nekoč rudarsko mesto. Na vozičku je plakat za litijsko pustovanje na katerem so ustanovili novo letalsko družbo Litija Airways 😎 

Kip čolnarja, pred športno dvorano v Litiji. Postavili so ga sredi leta 2010. Avtor kipar Mirsad Begič.

Predilnico in tkalnico Litija so zgradili leta 1886. Ustanovila sta jo Julius Schwarz iz Trsta in Evgen Zubin iz Manchestra. Kasneje so ji večkrat prizidali dodatne prostore. Tkalnica je prenehala z delovanjem leta 1909. Predilnica deluje še danes in je edina delujoča v Sloveniji. 

Stara železniška čuvajnica ob progi Ljubljana - Litija, žalostno propada. Upam, da se lotijo obnove tako kot so to storili s podobno čuvajnico v Borovnici.

Predilniška vila stoji na bregu nad predilnico Litija. Zgradili so jo leta 1886. V njej so bivali direktorji, mojstri in ostali vodilni kader predilnice, s svojimi družinami. Predilniška vila je imela tudi velik bazen. Obdana je bila z okrasnimi vrtovi in drevoredi. 

Ožji del predilniške vile krasita lesena, zastekljena ganka. Prvotno so bila stekla barvna kot nekakšni vitraji. 

Železniška postaja Litija. Začetek in konec foto sprehoda po Litiji. Čas je, da se odpravimo domov. 😎


Povezano:

Litija Airways

Vir:
zloženka Mestni muzej Litija
zupnija-litija.rkc.si
Register NKD
kamra.si
levstik.si