Prikaz objav z oznako dvorec. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako dvorec. Pokaži vse objave

nedelja, 17. november 2019

Dvorec Novo Celje

Mogočni baročni dvorec Novo Celje stoji ob cesti, ki pelje od Žalca in novodobne pivske fontane, do Petrovč in naprej do Celja. Leta 1756. ga je začel graditi grof Anton Gaisruck, njegov brat grof Janez Karl pa ga je leta 1764. dokončal. Dvorec se vsaj na zunaj, v dolgih desetletij obstoja, ni prav veliko spreminjal. Takega kot ga vidimo danes, je bil tudi ob svojem nastanku. Žal pa je z notranjostjo popolnoma druga zgodba.

Razkošno notranjost si lahko samo približno predstavljamo. Vsaj kar se tiče notranje opreme. Zadnji lastnik je leta 1919. dvorec prodal Dravski banovini, še prej pa je prodal večino opreme. V dvorcu so uredili umobolnico, ki je delovala vse do leta 1980. Vmes med drugo svetovno vojno so nacisti prebelili vse stene in prekrili poslikave, tudi v kapeli Marije Snežne in dvorec spremenili v nemško vojaško bolnišnico.

Danes je dvorec Novo Celje v lasti občine Žalec in zelo počasi pridobiva staro podobo. Prenovili so osrednji del pritličja, kupolasto obokano avlo koder so vozile kočije na dvorišče dvorca in kapelo, kjer so pod beležem odkrili in restavrirali stropne freske Antona Jožefa Lerchingerja. Kipi Vida Koenigerja, ki so krasili kapelo so na ogled v Narodni galeriji, tisti leseni, ki so krasili vrh dvoramnega stopnišča pa nas danes pozdravijo na ograji stopnišča v Narodnem muzeju. Edina kipa, ki sta ostala v dvorcu, sta kamnita giganta pred glavnim portalom.

Stene soban v nadstropju kjer so bivale plemiške družine, so bile prevlečene s poslikanimi tapetami, ki jih prav tako hranijo v Narodnem muzeju, vendar niso postavljene na ogled. Tako se lahko samo z veliko domišljije povzpnemo po mogočnem dvoramnem stopnišču, po katerem je okoli leta 1835. hodila tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann, ki je v dvorcu živela. V nadstropju kjer je velika slavnostna dvorana, žal oropana vseh fresk in slik, so tudi sobane v katerih so ostale samo še močno načete štukature in lepi razgledi na okoliška hmeljišča, ki so jih zasejali okoli leta 1860. ko je bil lastnik dvorca knez Salm Reifferscheidt in tako postavili temelje prepoznavnosti Savinjske doline vse do današnjih dni.

Izlet na Štajersko smo opravili 20. novembra 2018, ko je Slovenijo prekrila snežna odeja in so vremenoslovci napovedovali snežne zamete. Nekih velikih zametov na naši poti ni bilo, mi smo pogumno in radovedno opravili začrtano pot in se odlične volje in polni lepih umetnostno zgodovinskih vtisov vrnili v Ljubljano 😊

Slovenija, Štajerska
Obnovljena freska Marijinega vnebovzetja iz leta 1758. Obe freski v kapeli pripisujejo baročnemu slikarju Jožefu Antonu Lerchingerju (1720. Rogatec - 1787.)
Slovenija, Štajerska
Freska Marijino brezmadežno spočetje, ob njej klečita Eva in Adam. Kapelo so med drugo vojno prebelili Nemci in freski sta kar nekaj let "počivali" pod beležem.
Slovenija, Štajerska
Tabla z baročnim okvirjem v kapeli Marije Snežne govori, da je kapelo in dvorec zgradil grof Anton Gaisruck. Kapela je bila posvečena 8. junija 1758. Namenjena je bila vsem in ne samo prebivalcem dvorca.
Slovenija, Štajerska
Kipi z glavnega oltarja kapele so shranjeni v Narodni galeriji v Ljubljani
Kip Brezmadežne, delo kiparja Vida Koenigerja, je nekoč krasil oltar kapele v dvorcu Novo Celje. Danes je na ogled v slavnostni dvorani Narodne galerije.
Slovenija, Štajerska
Leta 1941. je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica. V tem času so prebelili freske v kapeli Marije Snežne in po celotnem dvorcu
Slovenija, Štajerska
Vhodna veža s stebri in oboki je delno obnovljena in spominja na nekdanji blišč dvorca
Slovenija, Štajerska
Mogočno dvoramno stopnišče po katerem je okoli leta 1835. stopala tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann. V tem letu je dvorec kupil njen oče Jožef Ludvik Hausmann.
Slovenija, Štajerska
Dvoramno stopnišče so na vrhu krasili leseni, beli kipi, ki jih lahko danes občudujemo na stopniščni ograji Narodnega muzeja v Ljubljani
Lesene, belo lakirane dekliške figure, so iz dvorca Novo Celje prestavili v Narodni muzej, pred drugo svetovno vojno. Avtorstvo prav tako pripisujejo Vidu Koenigerju.
Slovenija, Štajerska
Prvotni kamniti podest
Slovenija, Štajerska
Razkošno dvoramno stopnišče so nekoč krasile poslikave in štukature, ki so se ponekod še ohranile
Slovenija, Štajerska
Vrh stopnišča zaključuje novodobna umetnina v obliki idrijske čipke
Slovenija, Štajerska
Banjasto obokan hodnik v glavnem nadstropju. Tu je vhod v slavnostno dvorano in tu je imela svoje prostore družina.
Slovenija, Štajerska
Pogled skozi okno dvorca Novo Celje na hmeljišče in bližnjo cerkev na griču
Slovenija, Štajerska
Delno ohranjena štukatura v sobi kjer so bivali družinski člani
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slavnostna dvorana v prvem nadstropju dvorca oziroma tisto kar je od nje ostalo
Slovenija, Štajerska
Stransko spiralno stopnišče
Slovenija, Štajerska
Spiralno kamnito stopnišče
Slovenija, Štajerska
Štukatura na križno obokanem hodniku
Slovenija, Štajerska
Dvorec Novo Celje, osrednji del pročelja
Slovenija, Štajerska
Trikotni zaključek pročelja dvorca krasi grb grofov Gaisruck, ki so leta 1756. začeli graditi mogočni dvorec in ga dokončali leta 1764.
Slovenija, Štajerska
Glavni portal dvorca kjer so vozile kočije, skozi vhodno avlo na prostrano dvorišče
Kovana pozlačena mreža je nekoč krasila luneto glavnega portala. Danes jo hrani Narodni muzej, v pritličju ob vstopu v atrij muzeja
Slovenija, Štajerska
Kamniti kip Samsona pripisujejo kiparju Vidu Koenigerju
Slovenija, Štajerska
Kamniti kip Herkula, kipar Vid Koeniger
Slovenija, Štajerska
Drevored pred dvorcem Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Prvotno gospodarska poslopja dvorca Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Dvoriščna stran dvorca Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Leseni portal dvorca na dvoriščni strani
Slovenija, Štajerska
Dvorec Novo Celje je v svojem dolgem življenju zamenjal kar nekaj lastnikov. Zadnji med njimi je razprodal skoraj vso notranjo opremo in dvorec prodal Dravski banovini, ki je v njem uredila umobolnico. Med drugo vojno je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica, danes pa je v lasti občine Žalec. 



Enodnevni izlet na Štajersko:

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Celjski grad

Vir: 

voden ogled

Ivan Stopar, Dvorec Novo Celje, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 193, Ministrstvo RS za kulturo, Uprava za kulturno dediščino, Ljubljana, 1998




torek, 26. marec 2019

Višnja Gora, prestolnica kranjske čebele

Višnja Gora, prestolnica kranjske čebele, mesto kjer ima polž svoj spomenik pa tudi mesto kjer je bil kozel hudo kaznovan za opazovanje sosedove solate, na deset udarcev po njegovi senci, njegov lastnik pa je vse to moral gledati z zavezanimi očmi. 😎 O tem je pisal slavni slovenski pisatelj Josip Jurčič, ki je v tem mestu obiskoval osnovno šolo. Ubogi kozel, za razliko od polža in kranjske čebele, nima svojega spomenika, zato pa so v pritličju mestne hiše pripravili razstavo številnih prevodov Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori.

Staro mestno jedro Višnje Gore leži na majhni vzpetini, nad reko Višnjico. Od železniške postaje do Mestnega trga je le kratek sprehod. Mi smo se po njem sprehodili s turistično vodnico; od baročne cerkve sv. Ane do Auerspergovega dvorca, sama pa sem se odpravila še na drugo stran avtoceste v zaselek Žabjek, kjer je pokopan pisec prve slovenske povesti Janez Cigler in nastala je tale foto zgodba:

Slovenija, Dolenjska
Višnjegorski radovedni mucek 💜
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Srednjeveško, staro mestno jedro Višnje Gore leži na majhni vzpetini, nad dolino reke Višnjice
Slovenija, Dolenjska
Pritlična hiša z dvokapno streho in mansardo. Krasi jo lep lesen portal. Verjetno iz začetka 20. stoletja
Slovenija, Dolenjska
Lepo ohranjeno in vzdrževano gospodarsko poslopje, ki je vpeto v hrib. Spodnji del je zidan, zgornji del je lesen z gankom. Pokrit je z dvokapno streho na čop.
Slovenija, Dolenjska
Višnja Gora je dobila mestne pravice že leta 1478. V času turških vpadov je bilo mesto obdano z obzidjem.
Slovenija, Dolenjska
Kamnito stopnišče, bližnjica do Mestnega trga
Slovenija, Dolenjska
Mestni grb Višnje Gore in letnica 1478, ko je postala mesto
Slovenija, Dolenjska
Višnja Gora, Mestni trg, staro mestno jedro s strnjenim nizom hiš in podružnično cerkvijo sv. Ane. Znameniti višnjanski železni Valvazorjev vodnjak, ki so ga vlili v Dvoru pri Žužemberku, je trenutno na polepšanju 😎
Slovenija, Dolenjska
Stara osnovna šola na Mestnem trgu, je bila zgrajena leta 1906. Ob njej raste divji kostanj, ki je tudi začetek gozdne učne poti. Dolga je približno 6 km in opremljena s 26 tablami z opisi dreves. Pot se konča pri cerkvi sv. Duha (zgibanka Učna pot) V zgradbi stare osnovne šole nameravajo urediti Hišo kranjske čebele, v mansardi pa tudi manjši hostel.
Slovenija, Dolenjska
Edo Turnher - Primož. Narodni heroj in do leta 1942. učitelj na stari osnovni šoli, ki nosi njegovo ime. Njegov doprsni kip na visokem kamnitem podstavku, ki stoji pred šolo, je delo kiparja Zdenka Kalina. Kip so postavili leta 1978. 
Slovenija, Dolenjska
Spominsko obeležje kranjski čebeli so slavnostno odprli 20. maja 2018, na prvi Svetovni dan čebel. Avtor je oblikovalec Robert Kuhar. 
Slovenija, Dolenjska
Replika panjske končnice, Višarska Marija iz leta 1869
Slovenija, Dolenjska
Nadstropna stanovanjska hiša z zasnovo iz 18. stoletja, daje slutiti, da je bilo pročelje nekoč poslikano. Železne žaluzije v pritličju, na desni strani pa verjetno skrivajo pogled v nekdanjo trgovino.
Slovenija, Dolenjska

Slovenija, Dolenjska
Lepo obnovljena, nadstropna stanovanjska hiša s širokim odprtim prehodom na dvoriščno stran.
Slovenija, Dolenjska
Vaška pot v mestu 😎
Slovenija, Dolenjska
Višnja Gora
Slovenija, Dolenjska
Baročna cerkev sv. Ane je bila zgrajena po letu 1478, potem ko Višnja Gora dobi mestne pravice. V  osrednji niši, v atiki, na pročelju cerkve, je kip sv. Ane, ob glavnem vhodu pa kipa sv. Jožefa in sv. Joahima iz 18. stoletja.
Slovenija, Dolenjska
Sončna ura s podobo sv. Ane je novejšega datuma, iz leta 2008
Slovenija, Dolenjska
Višnja Gora, Mestni trg
Slovenija, Dolenjska
Znameniti višnjegorski polž. Legenda pravi, da so Višnjani nekoč rešili sina beneške grofice. V zahvalo jim je ta poleg ostalih dragocenosti, podarila tudi skledo v obliki polžje lupine in posuto z dragimi kamni. Lupino so hranili v mestni hiši od koder je izginila. Ko so jo našli, so jo priklenili z verigo in jo tako obvarovali pred vnovičnim izginotjem. 😎 Skulptura pred cerkvijo sv. Ane je delo kiparja Primoža Puglja.
Slovenija, Dolenjska
Cerkev sv. Ane ima glavni oltar in dva stranska. Prezbiterij je gotsko, zvezdasto obokan. Nad slavoločno steno je napis: Posvetil prevzvišeni goriški knez in nadškof Karol Mihael grof Attems dne 2. julija 1767.
Slovenija, Dolenjska
Baročni glavni oltar z oltarno sliko sv. Ane in lesenima kipoma sv. Jakoba in sv. Jožefa. Slika je signirana: Caspar Gotzl, 1834. 
Slovenija, Dolenjska
Baročni stranski oltar z oltarno sliko štirih svetnikov, evangelistov iz druge polovice 18. stoletja. Slika je delo domačega slikarja Franca Antona Niernbergerja (1712. Višnja Gora - 27. 7. 1784. Višnja Gora)
Slovenija, Dolenjska
Baročni, leseni, stranski oltar z oltarno sliko sv. Florjana in sv. Egidija. Sliko je ustvaril slikar Gašpar Goetzl, v prvi polovici 19. stoletja
Slovenija, Dolenjska
Baročni kip sv. Ane je verjetno replika kipa iz druge polovice 17. stoletja, ki je stal v niši glavnega oltarja
Slovenija, Dolenjska
Križev pot je novejšega datuma, narejen po predlogi križevega pota iz začetka 19. stoletja.
Slovenija, Dolenjska
Enoladijska cerkev sv. Ane in kor z orglami
Slovenija, Dolenjska
Baročna cerkev sv. Ane v Višnji Gori. Zvonik ima spodaj pravokotno obliko, v zgornjem delu pa osmerokotno. Pokrit je z dvojno čebulno streho.
Slovenija, Dolenjska
Emil Rožič, ustanovitelj prvega kranjskega trgovskega čebelnjaka na bližnjem gradu Podsmreka. Spominska plošča na pročelju mestne hiše v Višnji Gori
Slovenija, Dolenjska
Spomenik padlim v NOB na Mestnem trgu v Višnji Gori. Šesterokotni steber iz hotaveljskega marmorja, pokrit z železno strešico in zvezdo na vrhu. Tlakovan je s prodniki. Spomenik so odkrili 1. julija 1962. Avtor je arhitekt Vlasto Kopač. 
Slovenija, Dolenjska
Čudovit kamnit portal okrašen z listnatim motivom. Na sklepniku ima letnico 1874. in inicialki A. Z.
Slovenija, Dolenjska
Stara osnovna šola na Mestnem trgu v Višnji Gori. Na vzpetini za šolo so ostanki Višnjegorskega oziroma Starega gradu iz 12. stoletja mimo katerega vodi tudi pohodna Jurčičeva pot, od Višnje Gore do Muljave.
Slovenija, Dolenjska
Višnja Gora je postala dežela kranjske čebele. Maja 2015. so na obrobju starega mestnega jedra odprli Čebelnjak kranjske čebele. Ob njem so v korita, ki imajo obliko satovja, zasadili medovite rastline. Panjske končnice so poslikali otroci iz osnovne šole.
Slovenija, Dolenjska
Panjske končnice so poslikali otroci višnjegorske osnovne šole. Dva motiva prevladujeta. Znameniti višnjegorski polž in Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji Gori.
Slovenija, Dolenjska
Do Čebelnjaka kranjske čebele se spustimo po zanimivih lesenih stopnicah, ki so v bistvu železniški pragovi.
Slovenija, Dolenjska
Toplar, kralj med kozolci 😎
Slovenija, Dolenjska
Rojstna hiša duhovnika jezuita in nabožnega pisatelja Janeza Čandka ( rojen okoli leta 1581, umrl 8. oktobra 1624. Gradec, Avstrija), iz 16. stoletja. 
Slovenija, Dolenjska
Mali leseni portal, Čandkove rojstne hiše, ki vodi v klet.
Slovenija, Dolenjska
Nadstropna, dolga hiša je bila zgrajena konec 19. stoletja, ko so gradili južno železnico proti Postojni. V njej je imela svoje prostore administracija gradbenikov. Na desni strani je Čandkova rojstna hiša iz 16. stoletja
Slovenija, Dolenjska
Pogled na staro mestno jedro Višnje Gore.
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Vodnjak z ročno črpalko in lesenim koritom
Slovenija, Dolenjska
Konjšček, vodno zajetje in napajališče v obliki kapelice. Ob steni so kamnite klopi, ki so bile dobrodošle za modrovanja v vročih poletnih dneh. Zanimiva je odprtina, ki jo zapirajo vrata iz lesenih letvic. Okoliške gospodinje so tu shranjevale živila. Prostor je bil zelo hladen, pravi naravni hladilnik 😎
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Višnjegorski polž krasi tudi lesena polkna
Slovenija, Dolenjska
Obnovljena visokopritlična hiša s frčado in kamnitim vhodnim portalom, s kamnitim stopniščem, je bila zgrajena konec 19. stoletja. 
Slovenija, Dolenjska
Leseno gospodarsko poslopje
Slovenija, Dolenjska
Auerspergov dvorec iz 18. stoletja. Zgradili so ga leta 1778. po načrtih arhitekta Lovrenca Pragerja. Dvorec ima obliko črke U. V njem je bilo tudi sodišče, zato mu domačini pravijo kar sodnija. Od leta 1948. je v dvorcu Vzgojno izobraževalni zavod.
Slovenija, Dolenjska
Glavni portal Auerspergovega dvorca v Višnji Gori
Slovenija, Dolenjska
Župnijska cerkev sv. Tilna v Višnji Gori. Današnjo podobo je cerkev dobila v 17. stoletju. Stoji v zaselku Žabjek, ki je z avtocesto ločen od starega mestnega jedra Višnje Gore.
Slovenija, Dolenjska
Janez Cigler (1792. Ljubljana Vodmat - 1869. Višnja Gora), duhovnik in pisatelj, pisec prve slovenske povesti, Sreča v nesreči.
Slovenija, Dolenjska
Nagrobnik Janeza Ciglerja na župnijski cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori, zaselek Žabjek, kjer je tudi pokopan. Epitaf na nagrobniku si je v naprej napisal sam Janez Cigler: 
Tukaj trupla prah počiva, 
Duša tam plačilo vživa.
Kličem milo 'z temne jame:
Moli, o prijatelj za-me! 
(Vir: revija.ognjisce.si)
Slovenija, Dolenjska
Julia Righetti de Codelli (1877 - 29.10.1923) je postala lastnica Codellijevega gradu po letu 1891. Nagrobna plošča na cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori. Codellijev grad se omenja že v 15. stoletju. Ime je dobil po zadnjih lastnikih. Med drugo svetovno vojno je pogorel in danes je na tem mestu naselje stanovanjskih hiš, ki ga imenujejo Baronovo naselje.
Slovenija, Dolenjska
Rozalija Codelli rojena Tauffrer (1852 - 1938) je bila zadnja lastnica Codellijevega gradu.
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Hiša pred vhodom v cerkev sv. Tilna ima na pročelju leseno tablico z napisom "Ciglerjeva učilnica"
Slovenija, Dolenjska
Leseno razpelo
Slovenija, Dolenjska
Sv. Tilen, poslikava na pročelju cerkve sv. Tilna
Slovenija, Dolenjska
Cerkev sv. Tilna
Slovenija, Dolenjska
Trobentice
Slovenija, Dolenjska
Največja skulptura polža stoji ob vznožju srednjeveškega mestnega jedra Višnje Gore, za železniško postajo. Skulpturo so postavili leta 2012. in je prav tako kot čebela, delo domačega oblikovalca Roberta Kuharja.
Slovenija, Dolenjska
Obisk in raziskovanje srednjeveškega mestnega jedra Višnje Gore se lahko začne in konča na železniška postaji Višnja Gora


Podobno:

Izlet z vlakom v Kranj




Vir: voden ogled mesta
td.visnjagora.si
dr. Stane Mikuž, Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine, Ljubljana, 1978