Prikaz objav z oznako Savinjska dolina. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Savinjska dolina. Pokaži vse objave

nedelja, 17. november 2019

Dvorec Novo Celje

Mogočni baročni dvorec Novo Celje stoji ob cesti, ki pelje od Žalca in novodobne pivske fontane, do Petrovč in naprej do Celja. Leta 1756. ga je začel graditi grof Anton Gaisruck, njegov brat grof Janez Karl pa ga je leta 1764. dokončal. Dvorec se vsaj na zunaj, v dolgih desetletij obstoja, ni prav veliko spreminjal. Takega kot ga vidimo danes, je bil tudi ob svojem nastanku. Žal pa je z notranjostjo popolnoma druga zgodba.

Razkošno notranjost si lahko samo približno predstavljamo. Vsaj kar se tiče notranje opreme. Zadnji lastnik je leta 1919. dvorec prodal Dravski banovini, še prej pa je prodal večino opreme. V dvorcu so uredili umobolnico, ki je delovala vse do leta 1980. Vmes med drugo svetovno vojno so nacisti prebelili vse stene in prekrili poslikave, tudi v kapeli Marije Snežne in dvorec spremenili v nemško vojaško bolnišnico.

Danes je dvorec Novo Celje v lasti občine Žalec in zelo počasi pridobiva staro podobo. Prenovili so osrednji del pritličja, kupolasto obokano avlo koder so vozile kočije na dvorišče dvorca in kapelo, kjer so pod beležem odkrili in restavrirali stropne freske Antona Jožefa Lerchingerja. Kipi Vida Koenigerja, ki so krasili kapelo so na ogled v Narodni galeriji, tisti leseni, ki so krasili vrh dvoramnega stopnišča pa nas danes pozdravijo na ograji stopnišča v Narodnem muzeju. Edina kipa, ki sta ostala v dvorcu, sta kamnita giganta pred glavnim portalom.

Stene soban v nadstropju kjer so bivale plemiške družine, so bile prevlečene s poslikanimi tapetami, ki jih prav tako hranijo v Narodnem muzeju, vendar niso postavljene na ogled. Tako se lahko samo z veliko domišljije povzpnemo po mogočnem dvoramnem stopnišču, po katerem je okoli leta 1835. hodila tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann, ki je v dvorcu živela. V nadstropju kjer je velika slavnostna dvorana, žal oropana vseh fresk in slik, so tudi sobane v katerih so ostale samo še močno načete štukature in lepi razgledi na okoliška hmeljišča, ki so jih zasejali okoli leta 1860. ko je bil lastnik dvorca knez Salm Reifferscheidt in tako postavili temelje prepoznavnosti Savinjske doline vse do današnjih dni.

Izlet na Štajersko smo opravili 20. novembra 2018, ko je Slovenijo prekrila snežna odeja in so vremenoslovci napovedovali snežne zamete. Nekih velikih zametov na naši poti ni bilo, mi smo pogumno in radovedno opravili začrtano pot in se odlične volje in polni lepih umetnostno zgodovinskih vtisov vrnili v Ljubljano 😊

Slovenija, Štajerska
Obnovljena freska Marijinega vnebovzetja iz leta 1758. Obe freski v kapeli pripisujejo baročnemu slikarju Jožefu Antonu Lerchingerju (1720. Rogatec - 1787.)
Slovenija, Štajerska
Freska Marijino brezmadežno spočetje, ob njej klečita Eva in Adam. Kapelo so med drugo vojno prebelili Nemci in freski sta kar nekaj let "počivali" pod beležem.
Slovenija, Štajerska
Tabla z baročnim okvirjem v kapeli Marije Snežne govori, da je kapelo in dvorec zgradil grof Anton Gaisruck. Kapela je bila posvečena 8. junija 1758. Namenjena je bila vsem in ne samo prebivalcem dvorca.
Slovenija, Štajerska
Kipi z glavnega oltarja kapele so shranjeni v Narodni galeriji v Ljubljani
Kip Brezmadežne, delo kiparja Vida Koenigerja, je nekoč krasil oltar kapele v dvorcu Novo Celje. Danes je na ogled v slavnostni dvorani Narodne galerije.
Slovenija, Štajerska
Leta 1941. je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica. V tem času so prebelili freske v kapeli Marije Snežne in po celotnem dvorcu
Slovenija, Štajerska
Vhodna veža s stebri in oboki je delno obnovljena in spominja na nekdanji blišč dvorca
Slovenija, Štajerska
Mogočno dvoramno stopnišče po katerem je okoli leta 1835. stopala tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann. V tem letu je dvorec kupil njen oče Jožef Ludvik Hausmann.
Slovenija, Štajerska
Dvoramno stopnišče so na vrhu krasili leseni, beli kipi, ki jih lahko danes občudujemo na stopniščni ograji Narodnega muzeja v Ljubljani
Lesene, belo lakirane dekliške figure, so iz dvorca Novo Celje prestavili v Narodni muzej, pred drugo svetovno vojno. Avtorstvo prav tako pripisujejo Vidu Koenigerju.
Slovenija, Štajerska
Prvotni kamniti podest
Slovenija, Štajerska
Razkošno dvoramno stopnišče so nekoč krasile poslikave in štukature, ki so se ponekod še ohranile
Slovenija, Štajerska
Vrh stopnišča zaključuje novodobna umetnina v obliki idrijske čipke
Slovenija, Štajerska
Banjasto obokan hodnik v glavnem nadstropju. Tu je vhod v slavnostno dvorano in tu je imela svoje prostore družina.
Slovenija, Štajerska
Pogled skozi okno dvorca Novo Celje na hmeljišče in bližnjo cerkev na griču
Slovenija, Štajerska
Delno ohranjena štukatura v sobi kjer so bivali družinski člani
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slavnostna dvorana v prvem nadstropju dvorca oziroma tisto kar je od nje ostalo
Slovenija, Štajerska
Stransko spiralno stopnišče
Slovenija, Štajerska
Spiralno kamnito stopnišče
Slovenija, Štajerska
Štukatura na križno obokanem hodniku
Slovenija, Štajerska
Dvorec Novo Celje, osrednji del pročelja
Slovenija, Štajerska
Trikotni zaključek pročelja dvorca krasi grb grofov Gaisruck, ki so leta 1756. začeli graditi mogočni dvorec in ga dokončali leta 1764.
Slovenija, Štajerska
Glavni portal dvorca kjer so vozile kočije, skozi vhodno avlo na prostrano dvorišče
Kovana pozlačena mreža je nekoč krasila luneto glavnega portala. Danes jo hrani Narodni muzej, v pritličju ob vstopu v atrij muzeja
Slovenija, Štajerska
Kamniti kip Samsona pripisujejo kiparju Vidu Koenigerju
Slovenija, Štajerska
Kamniti kip Herkula, kipar Vid Koeniger
Slovenija, Štajerska
Drevored pred dvorcem Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Prvotno gospodarska poslopja dvorca Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Dvoriščna stran dvorca Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Leseni portal dvorca na dvoriščni strani
Slovenija, Štajerska
Dvorec Novo Celje je v svojem dolgem življenju zamenjal kar nekaj lastnikov. Zadnji med njimi je razprodal skoraj vso notranjo opremo in dvorec prodal Dravski banovini, ki je v njem uredila umobolnico. Med drugo vojno je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica, danes pa je v lasti občine Žalec. 



Enodnevni izlet na Štajersko:

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Celjski grad

Vir: 

voden ogled

Ivan Stopar, Dvorec Novo Celje, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 193, Ministrstvo RS za kulturo, Uprava za kulturno dediščino, Ljubljana, 1998




torek, 24. april 2018

Šempeter in Rimska nekropola

Šempeter v Savinjski dolini je manjše naselje v občini Žalec. Pred skoraj 2000 leti je skozi naselje vodila tudi Rimska cesta. Njeni ostanki so vidni tudi danes. Ob cesti so Rimljani postavljali spomenike in grobnice, vse do 3. stoletja, ko je ob hudih poplavah reka Savinja izpodjedla breg in grobnice so zgrmele na rečno dno. Kar je reka vzela, je s peskom, ki je prekril grobnice, tudi ohranila. Leta 1952. so jih odkrili po naključju. Arheologi so iz najdenih delov uspeli rekonstruirati nekaj veličastnih grobnic, ki jih lahko vidimo v arheološkem parku Rimska nekropola. Stoji v središču Šempetra, nasproti baročne cerkve sv. Petra. Muzej na prostem je kulturna dediščina in spomenik državnega pomena, ki ga je vredno obiskati.

Slovenija, Štajerska
Enijeva grobnica. Relief prikazuje ugrabitev Ganimeda (v grški mitologiji Zeusov ljubljenec in nebeški točaj). Orel ga dviga na Olimp, za njim pa žalostno gleda kuža.
Slovenija, Štajerska
Enijeva grobnica. Visoka je kar 5,60 m. Spodnji del je pepelnica
Slovenija, Štajerska
Zgornji del Enijeve grobnice. Postavila sta jo Kvint Enij Liberalis in njegova žena Enija Opidana, zase, za svojo 17-letno hčer in 30-letnega sina (napis na zadnji strani pepelnice)
Slovenija, Štajerska
Spodnji del Enijeve grobnice je pepelnica, ki je bogato okrašena z reliefi. Na pročelju je upodobljeno dekle na biku, ki leti nad morsko gladino. Spodaj vidimo delfina, v zgornjih dveh kotih pa orla, ki ponazarjata Zeusa. 
Slovenija, Štajerska
Enijeva grobnica. Satir in menada, simbol nadaljevanja življenja po smrti
Slovenija, Štajerska
Spredaj grifon, v ozadju mogočna, kar 8,25 m visoka, Spektacijeva grobnica
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica. Spodnji relief prikazuje Ifigenijo v Avlidi. Zgornji relief prikazuje športne igre. 
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica. Poluks, eden od Zeusovih dvojčkov
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica. Kastor, drugi Zeusov dvojček. Osrednji relief, ob žrtveniku na Tauridi
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica. Beg s Tauride. Figuri na levi in desni predstavljata pomlad in poletje
Slovenija, Štajerska
Del kamnitega oboka s cvetličnim motivom
Slovenija, Štajerska
Del nagrobnika z reliefnim okrasjem
Slovenija, Štajerska
Vindonijeva grobnica spada med najstarejše. Umestili so jo v drugo polovico 1. stoletja. Visoka je 4,60 m. Domnevajo, da je vrh krasil grifon. Vindonij je bil upravitelj notranjih zadev in gradenj v Celeji. Relief na pepelnici predstavlja lovca s ptiči v roki in ptičjim gnezdom na palici. Zgornji relief predstavlja pisarja. 
Slovenija, Štajerska
Vindonijeva grobnica. Heraklej vodi svojo ženo Alkesto iz podzemlja nazaj v življenje. Relief krasita vazi z bršljanom in pticami. Zgornji del je napisna plošča, ki nam pove, da je spomenik postavil Vindonij Sukces, zase in za svojo ženo Julijo.
Slovenija, Štajerska
Vindonijeva grobnica. Lovec z zajcem in zgornji relief, služabnica z daritveno skrinjico
Slovenija, Štajerska
Del arkad z grifoni in motivi sadja
Slovenija, Štajerska
Sekundinova grobnica. Po obliki je precej drugačna od ostalih. Podobna je kapelici in je bolj skromno okrašena z reliefi. Napisna plošča, na 4,80 m visoki grobnici, nam pove, da jo je postavil Gaj Spektacij Sekundin zase, za ženo Tutorijo Aviti, ki je bila ob smrti stara 55 let, za sinova, stara 28 in 30 let ter za nečaka starega 12 let, ki je ob Aviti upodobljen na zgornjem reliefu.
Slovenija, Štajerska
Detajl Sekundinove grobnice
Slovenija, Štajerska
Arhitrav s konzolami, zoborezom in ostalim reliefnim okrasjem
Slovenija, Štajerska
Stena s preklado
Slovenija, Štajerska
Pepelnica s pokrovom
Slovenija, Štajerska
Rimska nekropola v Šempetru 
Slovenija, Štajerska
Novodobna Rimljanka ob veličastni rekonstruirani Spektacijevi grobnici
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica
Slovenija, Štajerska
Cerkev sv. Petra v Šempetru
Slovenija, Štajerska
Pritlična hiša s poudarjenim osrednjim delom in frčado je bila v 18. stoletju v lasti bližnje cerkve. V 19. stoletju je bila prezidana v skromno trško hiško (RNKD)

Enodnevni izlet na Štajersko:

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva 


Vir: Rimska nekropola v Šempetru, Vera Kolšek, Pokrajinski muzej Celje, 1997
Voden ogled