Prikaz objav z oznako cerkev sv. Lenarta. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako cerkev sv. Lenarta. Pokaži vse objave

sreda, 23. januar 2019

Srednjeveško slikarstvo v cerkvi sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah

Krtina je vasica, ki leži blizu Domžal. V svojem starem vaškem jedru, na manjši vzpetini skriva pravi srednjeveški biser. To je poznogotska cerkev sv. Lenarta, ki so jo zgradili okoli leta 1500. Okoli cerkve so zgradili taborski zid in obrambne stolpe. Leta 1727. so obzidje znižali, od petih obrambnih stolpov stoji samo še eden, ki je cerkveni zvonik.

Cerkev sv. Lenarta je dvoranska cerkev s tremi ladjami, glavni oltar je z dvema stopnicama ločen od ostalega dela. Cerkev ima zvezdasto rebraste oboke, ki so nad glavnim oltarjem tudi poslikani. Ob glavnem oltarju sta še dva stranska gotska oltarja. Vsi trije oltarji so obdani s srednjeveškimi freskami, ki prikazujejo Kristusovo življenje in trpljenje. Freske se vsebinsko povezujejo, ob nastanku pa so se nadaljevale tudi na oltarjih. Nekaj fresk je poškodovanih, večina pa je v dobrem stanju. Kljub temu je več kot petsto let stara "srednjeveška galerija" vredna ogleda.

Slovenija
Gotska cerkev sv. Lenarta na Krtini ima tri ladje, ki so enako dolge, kar je edinstveno na slovenskem prostoru. Cerkev nima prezbiterija. Glavni oltar je za dve stopnici dvignjen nad ostalim delom cerkve. 
Slovenija
Glavni gotski oltar sv. Lenarta je izdelal Ivan Vurnik iz Radovljice, leta 1887. Ob osrednjem kipu sv. Lenarta sta kipa sv. Jedrt in sv. Apolonije. Na vrhu je manjši kip sv. Roka.
Slovenija
Cerkev sv. Lenarta na Krtini je križno-rebrasto obokana
Slovenija
Stranski gotski oltar Roženvenske Matere božje. Vsi kipi so leseni in pozlačeni. V niši na vrhi je kip sv. Florjana. Tudi ta oltar je izdelal Ivan Vurnik
Slovenija
Freska prikazuje Obiskovanje, Rojstvo in Poklon Svetih Treh Kraljev, ki je rahlo poškodovana. Freske so vsebinsko povezane. Govorijo nam zgodbo o Kristusovem življenju. 
Slovenija
Srednjeveška freska Poslednja sodba na južni steni cerkve sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah. V mandorli je podoba Kristusa sodnika. Na obeh straneh ga obdajajo apostoli. Osrednji prizor predstavlja Marijo in sv. Janeza Krstnika kot priprošnjika za mrtve, ki za njima vstajajo iz grobov. Eni gredo v nebesa kjer jih sprejme sv. Peter (spodaj levo), drugi padejo v peklensko žrelo pekla (spodaj desno). Freska je nastala okoli leta 1500.
Slovenija
Stranski gotski oltar sv. Janeza Nepomuka
Slovenija
Stranski, baročni oltar je posvečen Sveti Družini. Ob sliki sta dva zavita in pozlačena lesena stebra. Na desni strani je kip sv. Janeza Krstnika, na levi pa kip sv. Janeza Evangelista. V atiki je slika Marije z Detetom. Je najstarejši oltar v cerkvi. Nastal je konec 17. stoletja. 
Slovenija
Slovenija
Freska na vzhodni steni. Zgoraj sv. Janez Evangelist, Jezus, sv. Jakob in sv. Andrej. Spodaj sv. Lenart z donatorjem in Marija z otrokom.
Slovenija
Relikvije za glavnim oltarjem
Slovenija
Slovenija
Orgle z gotsko omaro in kor imajo letnico 1910. Orgle s sedmimi registri je izdelalo podjetje Bratov Zupan iz Kamne Gorice.

Slovenija
Križev pot, slike olje na platnu, je nastal leta 1846. Zanimivi so napisi, ki so v bohoričici. Slike in okvirje so restavrirali leta 1985.
Slovenija
Slovenija
Lesena vrata z zatrepom. Vhod na dvorišče cerkve sv. Lenarta
Rože pred cerkvenim obzidjem.

Slovenija
Strelna lina v cerkvenem obzidju, ki je danes znižano.
Slovenija
Detajl glavnega gotskega portala z letnico 1897 in okroglo okno z krogovičjem in barvnim steklom
Slovenija
Vhodni gotski portal
Slovenija
Stranski portal iz moravškega peščenjaka in letnico 1640. 
Slovenija
Kamniti neogotski portal z letnico 1897. 
Slovenija
Zvonik stoji samostojno in je vpet v nekdanje obrambno obzidje. Ob svojem nastanku je bil tudi v funkciji obrambnega stolpa. Vrh zvonika krasijo gotske bifore.
Slovenija
Gotska cerkev sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah.
Slovenija
Taborska cerkev sv. Lenarta na Krtini ima danes nekoliko znižano obrambno obzidje


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata


3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk 



Vir: voden ogled
zupnija-dob.rkc.si
Lev Menaše, Krtina in Dole, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Ljubljana, 1984.

sreda, 02. avgust 2017

Lenart v Slovenskih goricah

Po gradu Hrastovec in Spodnji Voličini smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, napotili v Lenart. Središče istoimenske občine v Slovenskih goricah, ki je bil kot mesto razglašen šele leta 1989. Ime je dobil po cerkvi sv. Lenarta, ki stoji v središču slikovitega starega mestnega jedra. Osrednji trg s fontano in spomenikom padlih v NOB, oklepajo hiše, ki so večinoma iz 19. stoletja. Starejše, lesene hiške so pogorele v požarih, ki so večkrat opustošili Lenart.
Večja znamenitost mesta je prav gotovo baročna cerkev sv. Lenarta z gotskimi oporniki. Krasijo jo baročni oltarji. Glavni in oba stranska oltarja sta delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. Cerkev ima tudi dve stranski baročni kapeli. Oltarno sliko sv. Lenarta, je naslikal avstrijski baročni slikar Martin Johann Kremserschmidt.
Zanimiva je tudi visoko pritlična baročna hiška na Trgu osvoboditve, v kateri je bil nekoč stari rotovž. Ob Mariborski ulici, pod cerkvijo pa stoji hiša iz začetka 17. stoletja. Na kamnitem portalu ima grb družine Herberstein, ki so imeli tu svoje posesti. V hiši je bila tudi sirotišnica. V Lenartu mi je bila najbolj všeč Ptujska ulica, na kateri je niz pritličnih, podolgovatih hiš, v panonskem slogu. Vhodni portali so obrnjeni na cesto, na drugi strani pa imajo dvorišča s čudovitim razgledom na Slovenske gorice.
Slovenija, Štajerska
Lenart v Slovenskih goricah
Slovenija, Štajerska
Grb grofa Herbersteina, nad vrati pritlične hiše iz 17. stoletja
Slovenija, Štajerska
Pritlična hiša iz prve polovice 17. stoletja, z dvokapno streho na čop, stoji ob Mariborski ulici
Slovenija, Štajerska
V hiši, na Mariborski cesti v Lenartu, je bila v nekem obdobju tudi sirotišnica. Ustanovil jo je par, ki ni imel svojih otrok. V njej je bil tudi stari trški "špital"
Slovenija, Štajerska
Župnijska, gotsko-baročna cerkev sv. Lenarta in župnišče stojita v središču starega mestnega jedra Lenarta. Župnišče je današnjo podobo dobilo leta 1862. 
Slovenija, Štajerska
Ciril in Metod, slika v župnišču 
Slovenija, Štajerska
Na desni stoji mestna hiša
Slovenija, Štajerska
Spomenik posvečen vsem žrtvam nasilja v drugi svetovni vojni. Postavili so ga leta 1976. Avtorica je kiparka Vlasta Zorko Tihec
Slovenija, Štajerska
Ploščad na Trgu osvoboditve s fontano in spomenikom. Trg obkrožajo trške hiše, ki so večinoma iz začetka 19. stoletja, kajti trg je v svoji zgodovini večkrat pogorel. Simpatična hiška, prva z desne, je stari rotovž. 
Slovenija, Štajerska
Zunanji, gotski del prezbiterija cerkve sv. Lenarta, po kateri je kraj dobil svoje ime. Cerkev se omenja že leta 1196. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1518. Zvonik so zgradili leta 1531. v njem pa še vedno zvoni zvon z letnico 1573.
Slovenija, Štajerska
Baročni oltar med gotskimi okni. Glavni oltar je posvečen sv. Lenartu, zavetniku za zdravje živine in rešitelja jetnikov. Slednje je reševal iz ječ in jim priskrbel kos zemlje, da so se lažje vključili v življenje. Oltarna slika je delo baročnega slikarja Martina Johanna Kremserschmidta (1718-1801). Kar nekaj njegovih slik lahko vidimo tudi v samostanski cerkvi v Velesovem
Slovenija, Štajerska
Cerkev sv. Lenarta ima dve stranski kapeli, ki so ju prizidali v začetku 18. stoletja. Ena je posvečena Mariji, druga pa ...
Slovenija, Štajerska
... sv. Sebastjanu.
Slovenija, Štajerska
Sv. Metod, v stranski kapeli sv. Sebastjana
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar posvečen sv. Florjanu. Ob njem sta kipa sv. Janeza in sv. Pavla
Slovenija, Štajerska
Orgle na koru in rebrasti strop
Slovenija, Štajerska
Desni, baročni stranski oltar je posvečen sv. Janezu Krstniku. Glavni in oba stranska oltarja so delo slovenskega kiparja in rezbarja iz Maribora, Jožefa Holzingerja (1735-1797)
Slovenija, Štajerska
Gotski portal s kovanimi vrati
Slovenija, Štajerska
Baročna, lesena prižnica
Slovenija, Štajerska
Zaprta kapelica prislonjena h cerkvenemu obzidju
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča z letnico 1645
Slovenija, Štajerska
Gotski portal
Slovenija, Štajerska
Detajl gotskega portala
Slovenija, Štajerska
Pritlična, sedem osna, klasicistična hiša, na Ptujski cest, je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja. Glavni vhod krasijo pilastri. Na pročelju je mesto Lenart, postavilo spominsko ploščo. V tej hiši je, med leti 1908. do 1945. živel sodnik in pisatelj, Ožbolt Ilaunig 
Slovenija, Štajerska
Hiša, šola in cerkev sv. Lenarta. Stičišče Ptujske ceste in Trga osvoboditve. Dvonadstropna šola je bila zgrajena leta 1895.
Slovenija, Štajerska
Na Ptujski cesti so si hiše zelo podobne. Pročelja, ki gledajo na cesto so pritlična, hiše so podolgovate. Na drugi strani imajo dvorišča, vrtove in čudovite poglede na Slovenske gorice
Slovenija, Štajerska
Stanovanjska hiša iz prve polovice 19. stoletja ima na stranski fasadi zaprto, leseno verando
Slovenija, Štajerska
Še ena čudovita pritlična hiša, ki je danes lepo prenovljena. Poleg arhitekturnega okrasja in baročnega portala jo krasi tudi veliko rož. V osnovi je bila hiša zgrajena v drugi polovici 18. stoletja, kasneje so jo predelali in danes je čudovita. 
Slovenija, Štajerska
Triosna, baročna hiška, na Trgu osvoboditve 5, je stari rotovž oziroma mestna hiša, ki so jo postavili leta 1675. Ima okna s kamnito obrobo in baročnimi mrežami. V Lenartu je trški sodnik, že leta 1787, prisegal tudi v slovenskem jeziku. Na ploščadi za hišo je danes tržnica.
Slovenija, Štajerska
Verjetno vogalni kamen. Zdaj stoji ob starem Rotovžu
Slovenija, Štajerska
Na levi strani je gospodarsko poslopje, zgrajeno leta 1830. Na desni strani, na Jurovski cesti, stoji dvonadstropna hiša s kamnitim portalom in letnico 1831.


Povezane foto zgodbe, Slovenske gorice:

Grad Hrastovec

Spodnja Voličina

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Velika Nedelja



Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
zupnija-lenart.si
Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988