Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin

Topol nad Medvodami in baročna cerkev sv. Katarine, bazilika Marija Pomagaj na Brezjah, Vila Podvin. Vsi kraji so umetnostno povezani s slikarko Heleno Vurnik in njenim možem arhitektom Ivanom Vurnikom. V baročni cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske iz začetka 17. stoletja, sta leta 1920. temeljito preuredila prezbiterij z glavnim oltarjem. Tabernakeljski glavni oltar krasi Helenina oltarna slika Katarina pred sodniki. Barvitost prezbiterija prav nič ne zaostaja za njuno znamenito palačo Zadružne banke v Ljubljani.
Leta 1967. so v atriju bazilike Marija Pomagaj na Brezju, po načrtih arhitekta Ivana Vurnika postavili kapelo sv. Frančiška Asiškega. Kapelica je v alpskem stilu z dvokapno, strmo streho in barvitimi mozaiki. Verjetno je Vurnik tu uporabil tudi kakšno Helenino predlogo. Domnevam, da je podobno tudi pri številnih mozaičnih medaljonih, ki krasijo pročelje in zunanje stene bazilike in župnišča.
Ne vem ali sta Vurnika kdaj obiskala Podvin. Mi smo se ustavili v Vili Podvin, ki je bila nekoč konjušnica na posestvu gradu Podvin, danes pa je lepo urejena restavracija. Tam so nam postregli z lahkim kosilom kot sta ga največkrat jedla Helena in Ivan Vurnik. Pred kosilom kozarec čaja, za kosilo pusto meso, najraje telečja pečenka ali ribe, svinjine nista jedla nikoli in kozarec vina. Zdravo in asketsko življenje, tako pri delu, kot pri jelu. 😎

Oltarna slika v cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske je delo slikarke Helene Vurnik. Slika predstavlja Katarino pred sodniki. V sodniku, prvi z desne strani, je upodobila svojega moža, arhitekta Ivana Vurnika

Tabernakelj je delo arhitekta Ivana Vurnika. Oltarni križ na tabernaklju je delo slikarja in kiparja Franceta Kralja. 

Barvitost slikarke Helene Vurnik lahko občudujemo v prezbiteriju cerkve sv. Katarine na Topolu. Vurnikova sta prezbiterij cerkve, iz 17. stoletja, prenovila leta 1920. Poslikava nad vrati zakristije predstavlja mučeniško krono sv. Katarine. Pod krono je mučilno kolo, ki je atribut sv. Katarine. Tu sta še palmovi veji kot simbol mučeništva in zmage. Vrste knjig predstavljajo Katarinino učenost.

Glavni oltar cerkve sv. Katarine na Topolu nad Medvodami. Prezbiterij sta uredila slikarka Helena Vurnik in arhitekt Ivan Vurnik. Razpelo na tabernaklju je ustvaril slikar, kipar in grafik France Kralj

Križno obokan strop prezbiterija krasi medaljon v obliki štiriperesne deteljice.

Barvitost Helene Vurnik so uporabili za izdelavo čudovitih in uporabnih daril. Z njenimi motivi so izdelali beležke, zvezke, magnetke pa tudi čudovite kopalne brisače. Na voljo so pri blagajni Narodne galerije.

Lesena baročna prižnica

Prezbiterij cerkve sv. Katarine na Topolu

Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Topolu ima dva stranska oltarja. Oltar sv. Donata in na nasprotni strani Marijin oltar 

Orgle in Križev pot na korni ograji

Župnišče

Topol nad Medvodami, cerkev sv. Katarine Aleksandrijske z župniščem in nešteto pohodnih poti

Enoladijska cerkev sv. Katarine z zvonikom in pokopališko kapelo

Baročna cerkev sv. Katarine na Topolu, je bila zgrajena na začetku 17. stoletja. Njen tloris je osmerokoten. Poleg glavnega oltarja ima še dva stranska 

Kozolec, slovenska znamenitost in posebnost. Še posebej razveseljivo je, ko na njem vidiš seno in ne reklamnih panojev

V Vili Podvin smo se, po lahkem kosilu, sladkali s kandiranimi jabolki 

Grad Podvin sameva in čaka na nove vsebine

Barvita in edinstvena Vurnikova kapela sv. Frančiška Asiškega v atriju svetišča na Brezjah. Kapelica v alpskem slogu je bila postavljena leta 1967.  Takrat Helene Vurnik ni bilo več. Umrla je leta 1962. Verjetno pa je Ivan Vurnik pri baziliki Marije Pomagaj uporabil tudi kakšno Helenino predlogo.

Detajl mozaika, ki krasi kapelo sv. Frančiška na Brezjah

Vurnikov mozaik v obliki ovalnega medaljona, na pročelju brezjanskega župnišča.

Vurnikovi mozaični medaljoni

Sveta vrata v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah s podobo Kristusa, ki pada v brezno slovenske bede. Jezus je rekel:"Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil." (info tabla ob vratih)

Kapela v baziliki Marije Pomagaj na Brezju. Oltarno sliko Marija Pomagaj je naslikal slikar Leopold Layer iz Kranja in tako izpolnil svojo zaobljubo.


Povezan enodnevni izlet po sledeh Helene Vurnik:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Radovljica, Linhartovo mesto

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

zupnija-katarina.rkc.si

Lendava

Lendava, slikovito mesto v Prekmurju, je središče istoimenske občine, ustanovljene leta 1998. Leži ob vznožju Lendavskih goric. Staro mestno jedro, s strnjenimi meščanskimi hišami z elementi baroka in secesije, se je razvilo ob vznožju griča na katerem stoji Lendavski grad. Danes so v njem zanimive muzejske zbirke.
Mesto je multikulturno, v njem najdemo katoliško in evangelistično cerkev pa tudi sinagogo, ki je ena izmed dveh, ki stojijo v Sloveniji. Za nizom meščanskih hiš, nasproti baročne župnijske cerkve sv. Katarine, stoji mogočna in po obliki nevsakdanja zgradba, ki je vredna ogleda. V njej domuje kulturni dom, tu je doma gledališče, glasba, ples, druženje ...
Vse to in še več lahko ljubitelji starih mestnih jeder občudujemo in raziskujemo na Glavni ulici. Tudi za hrano, pijačo in obvezno kavico je poskrbljeno, saj je simpatičnih kavarnic v mestu kar nekaj.

Park ob župnijski cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske. V parku so spomeniki sv. Florjana, zavetnika Lendave, sv. Štefana in škofa Antona Martina Slomška. Na majhnem gričku nad parkom, sredi starega mestnega jedra in ob vznožju Lendavskih goric, stoji Lendavski grad. Ta je bil do konca prve svetovne vojne v lasti družine Eszterhazy

Župnijska cerkev sv. Katarine Aleksandrijske in "dvojno čebulni" zvonik. Cerkev kot jo vidimo danes, je bila zgrajena leta 1751.

Župnijska cerkev sv. Katarine Aleksandrijske je enoladijska cerkev s prezbiterijem in dvema stranskima kapelama.

Prezbiterij z baročnim glavnim oltarjem posvečen sv. Katarini Aleksandrijski. Oltarna slika je iz leta 1888. in je delo slikarja Felixa Barazuttia. Ob oltarni sliki so štirje kipi: sv. Avguštin, sv. Ambrož, sv. Gregor in sv. Urban. 

Niša s stranskim baročnim oltarjem sv. Križa

Baročna prižnica

Stranski oltar

Stranski oltar Lurške Matere Božje

Sv. Jožef

Sv. Ana z Marijo

Enoladijska cerkev s prezbiterijem in dvema stranskima kapelama je bila barokizirana med leti 1749 do 1751. 

Oljne slike Križevega pota 

Orgle

Pritlična vila, zgrajena v neoklasicističnem slogu, s poudarjenim osrednjim vhodnim delom, ki je obrnjen proti župnijski cerkvi sv. Katarine. Zgrajena v drugi polovici 19. stoletja.

Enonadstropna hiša s secesijskim okrasjem

Enonadstropna hiša na Glavni ulici iz začetka 20. stoletja. Pravijo, da je hiša najlepši primer secesije v Lendavi. Zgrajena je bila leta 1907. Zidni venec deli stanovanjski in poslovni del zgradbe. V pritličju je bila nekoč tiskarna in papirnica

Enonadstropna hiša iz začetka 20. stoletja s širokim portalom v prvi osi je bila dom družine odvetnika, humanista in ustanovitelja prostovoljnega gasilskega društva, dr. Mihaly Hajosa.

Enonadstropna baročna hiša je bila zgrajena okoli leta 1900, kot stanovanjsko trgovska hiša. Danes v njej domuje Muzej meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva

Izvesek na Muzeju dežnikarstva

Strnjen niz meščanskih hiš, na Glavni ulici, v starem mestnem jedru Lendave

Pritlična vila iz začetka 20. stoletja je pravi mali dvorec. Žal, zapuščen

Bogato profilirano hišo še dodatno krasi atika z balustrado

Večina meščanskih hiš v starem mestnem jedru je bila zgrajena na začetku 20. stoletja, toda prav vsaka od njih je drugačna, vsaka pa je po svoje čudovita

Mini, pritlična, triosna hiška z vrtom.

Gasilski dom v Lendavi je bil zgrajen leta 1953. Prostovoljno gasilsko društvo Lendava pa je bilo ustanovljeno že leta 1873. Obe letnici sta na pročelju doma.

Večstanovanjska hiša z zaokroženim vogalom

Stari, široki portal z dvokapno strešico

Lesena skulptura na pobočju grajskega griča

Leseni top na grajskem dvorišču. Drugačnih ne potrebujemo

Lendavski grad ima obliko črke L. Danes v njem domuje muzej s številnimi etnološkimi zbirkami

Pritlično hiško je, leta 1887. kupil židovski odvetnik in v hiši na dvorišču uredil molilnico, predhodnico sinagoge. Danes je v hiši Center Banffy, ki deluje pod okriljem Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Ime so si nadeli po znani madžarski plemiški rodbini Banffy

Mestna hiša, od leta 2006, ko so stavbo temeljito obnovili. Osrednji del današnje mestne hiše je zgradila družina Eszterhazy. V njem je bilo gostišče. Leta 1891. je Dolnjelendavska hranilnica odkupila zgradbo, jo dogradila in v njej odprla hotel Korona. V levem traktu je tudi danes gostišče.

Sodišče v Lendavi

Vila z mešanico slogov, stolpiči in vitraji. Nekaj baroka, nekaj secesijskega okrasja. Zgrajena je bila leta 1906. V njej je živel in delal madžarski kraljevi notar. Danes je v vili knjižnica

Na pročelju vile je spominska plošča madžarskega kraljevega notarja, ki je v vili živel in delal. V njej je bil notariat. 

Na dvorišču vile je pritlična hiša v kateri je deloval notariat. Hiša je tako kot vila, kulturni spomenik lokalnega pomena

Ne vem kako deluje tale baročna posoda na vrhu odtočne cevi, je pa čudovita. Mogoče so ob deževnem vremenu odprli pokrov 😎

Okna z vitraji 

Vila ima obliko črke L

Ob 100. obletnici rojstva pisatelja Miška Kranjca, so na dvorišču knjižnice, postavili njegov doprsni kip.

Evangelistična cerkev v Lendavi, je bila zgrajena leta 1934.

Na dvorišču Evangeličanske cerkve stoji spomenik Primoža Trubarja

Vila z nenavadno obliko portala in okenskih okvirjev

Naj se ve, da je Lendava prestolnica bograča. Medaljon na pročelju mestne hiše

Impozantna zgradba z razgibano zunanjostjo, je lendavski kulturni dom oziroma Gledališka in koncertna dvorana, ki stoji v starem mestnem jedru. Stavbna arhitektura je razgibana, nenavadnih oblik in okrasja, ki izhaja iz zgodovine in mitologije kraja. Postavili so jo leta 2004, ima kar 2400 m2 uporabnih površin za gledališke in plesne predstave, koncerte, kongrese ali pa zgolj za druženje. V stavbi deluje tudi kavarna. Načrte je izdelal madžarski arhitekt Imre Makovecz.

Zadnja stran lendavskega Kulturnega doma

Detajl zgradbe Kulturnega doma. Dve hiški na hiši 😊

Kulturni dom Lendava. Tudi vrata imajo svoje strešice 😊

Eden od stolpov Kulturnega doma

Spomenik pred Kulturnim domom. Zala Gyorgy se je rodil v Lendavi. Bil je kipar. Njegovo delo je tudi spomenik na Trgu herojev v Budimpešti, kjer je prebil večino svojega življenja. V Budimpešti je tudi umrl in tam je tudi pokopan. (pomurci.si)

Nasproti Kulturnega doma stoji sinagoga. Zgradili so jo leta 1866. Danes je v njej muzej in občasne razstave.

Trgovsko stanovanjska Weissova hiša iz leta 1923. Dvoriščna stran je nadstropna, ima stopnišče z balustrado in nadstreškom. Ulična stran je pritlična, zmaga pa vogalni stolpič 😎

Vogalni pomolni stolpič na konzolah

Trgovski del stavbe z lesenim opažem


Povezano:

Genterovci in BIO 25

Vir: lendava.si

lendava-vabi.si/Monografija Lendave

Register NKD