Murska Sobota in Goričko s pisateljem Dušanom Šarotarjem

Enodnevni izlet v meni bolj malo znano in obiskano Prekmurje. Z Ljubljanskimi geografi in prekmurskim pisateljem Dušanom Šarotarjem smo v Prekmurju spoznavali pokrajino, jezik in se spomnili na življenje in trpljenje židovske skupnosti, ki je tu živela. Pisatelj nas je vodil po sledeh svojih knjig Biljard v Dobrayu in Zvezdna karta. Na določenih točkah nam je prebiral odlomke iz knjig.

Prva postaja je bila Murska Sobota in kava ob pisateljevem branju, v hotelu Dobray. Hotel, ki so ga zgradili leta 1908 še vedno stoji v vsej svoji secesijski lepoti, le ime je spremenil v hotel Evropa. Na bližnjem Trgu zmage smo si ogledali spomenik iz leta 1945. Posvečen je žrtvam narodov Jugoslavije in Sovjetske zveze padlim v drugi svetovni vojni.

Mursko Soboto je dodobra zaznamoval prekmurski arhitekt Franc Feri Novak (16. oktober 1906, Murska Sobota - 18. december 1959, Sračinec pri Varaždinu). Umrl je v prometni nesreči, star komaj 53 let. Bil je Plečnikov študent, a se je že zgodaj usmeril v modernizem. Nekaj mesecev je delal v Parizu pri znamenitem arhitektu Le Corbusierju. Gradil je modernistične vile za bogate naročnike pa tudi lične večstanovanjske hiše za malo manj premožne, vse pa je vedno obdal z zelenjem, rožami in vrtovi, kar danes zelo manjka. Arhitekt Feri Novak je bil tudi urbanist, ukvarjal se je z notranjo opremo, po njegovih načrtih so zgradili šolo, zgradbo današnje občine in še bi lahko naštevala. Kaj vse bi lahko še ustvaril, a mu je to preprečila nesreča in prezgodnja smrt.

Obiskali smo Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota in si ogledali zbirko hebrejskih molitvenikov in obrednih knjig.

Pot nas je vodila na Goričko. V Šalovce, Ženavlje in Kančevce, kjer so nas prijetno presenetili netopirji, ki domujejo na podstrešju Stare šole. 

Čudovit literarno zgodovinski izlet. Videli in slišali smo veliko novega in zanimivega. Tudi prekmursko gibanico smo poskusili. Na žalost nimam fotografije, ker jo je prehitro zmanjkalo. 😋

Na enoosnem vogalu secesijskega hotela Zvezda je balkon s kovinsko ograjo, s katerega je bila, 29. maja 1919 ob 11.30, razglašena Murska republika. Vodja je bil učitelj in politik Vilmoš Tkalec (1894. Turnišče - 1950. Budimpešta). Murska republika je trajala le do 6. junija istega leta.

Detajl secesijskega pročelja nekdanjega hotela Dobray v Murski Soboti, danes hotel Zvezda.

Enonadstropna, vogalna zgradba s secesijskim okrasjem in frčadami je bila zgrajena leta 1908 po načrtih neznanega madžarskega arhitekta. 1909 so odprli hotel Dobray, danes hotel Zvezda. Stoji v središču Murske Sobote, nasproti grajskega parka.

Notranjost pivnice in restavracije hotela Zvezda v Murski Soboti spominja na stare čase, ki jih pisatelj Dušan Šarotar opisuje v svojih romanih.

Murska Sobota, Trg zmage, spomenik iz leta 1945, posvečen žrtvam jugoslovanskih in sovjetskih narodov, padlih v drugi svetovni vojni. Kipa sta delo kiparjev Borisa in Zdenka Kalina.

Evangeličanska cerkev in drevored Martina Luthra v Murski Soboti. Cerkev je bila zgrajena leta 1910 v neogotskem slogu.

Spomenik Primoža Trubarja stoji v Mestnem parku. Delo kiparja Draga Tršarja so postavili leta 2008 ob 500. obletnici rojstva pisca prve slovenske knjige.

Murska Sobota. Vhod v grad in vhod v evangeličansko cerkev sta v isti liniji. Povezuje ju drevored.

Murska Sobota. Mestni park. Ribnik in fontana. Dva v enem 😊

Murska Sobota. Mestni park. Je to poligamija 😎 Raca mlakarica in štirje racaki, pet v vrsto 💛

Murska Sobota. Renesančni grad z zasnovo iz 16. stoletja in ogromen park s številnimi rastlinskimi vrstami sta duša in srce Murske Sobote. Od leta 1956 v gradu domuje Pomurski muzej.

Murska Sobota, razkošni grajski portal z atlantoma na okroglih stebrih, ki podpirata balkon z balustrado, ima zanimivo zgodbo. Izhaja iz 18. stoletja. Prvotno naj bi bil del palače v Budimpešti, ki so jo porušili. Tako je konec 19. stoletja grad dobil ta čudoviti portal. 

Spokojnost v mestnem parku 💚

Murska Sobota. Mestni park. Spomenik prvim prekmurskim pisateljem. Zadnja stran spomenika

Murska Sobota. Mestni park. Spomenik prvim prekmurskim pisateljem so postavili leta 1939. Spomenik v obliki zaprte knjige je postavljen po načrtih domačega arhitekta Ferija Novaka.

Modernistična vila dr. Štefana Vučaka iz leta 1932. Zgrajena po načrtih slovenskega arhitekta in urbanista Franca Ferija Novaka (16. oktober 1906, Murska Sobota - 18. december 1959, Sračinec pri Varaždinu). Umrl je v prometni nesreči, star komaj 53 let.

Pritlična meščanska hiša z nenavadnim portalom na Lendavski ulici.

Benkova hiša na Lendavski ulici v Murski Soboti. Nadstropna, devetosna hiša s secesijskimi elementi je bila zgrajena na začetku 20. stoletja po načrtih arhitekta Štefana Mesariča. Kasneje so hišo nadzidali. 

Židovski blok na Lendavski ulici v Murski Soboti je prvi večstanovanjski blok v mestu. Zgrajen po načrtih domačega arhitekta Ferija Novaka, leta 1956. Na tem mestu je od leta 1908 do 1954 stala sinagoga.

Detajl Židovskega bloka v Murski Soboti arhitekta Ferija Novaka.

Spomenik množičnih deportacij Židov in ohranjeni del kovinske ograje nekdanje sinagoge, ki je stala na tem mestu. Po vojni so jo uporabljali za konjski hlev, kasneje kot skladišče zelenjave. Zgradba je bila uničena in prepojena z vlago, tako da ni bila mogoča sanacija. Podrli so jo in zgradili večstanovanjski blok.

Vhodna avla Židovskega bloka s stopniščem in ograjo, 1956. Arhitekt Franc Feri Novak.

Modernistično stopnišče Židovskega bloka v Murski Soboti, 1956. Arhitekt Franc Feri Novak.

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota hrani zbirko hebrejskih knjig. Med njimi so molitveniki in obredne knjige. V njih so tudi imena in podpisi lastnikov.

Šalovci, središče istoimenske občine, ležijo na Goričkem. Občinsko zastavo in grb krasi grm rdečega volčina na modri podlagi. 

Šalovci, Goričko. Vasica ob cesti Murska Sobota - Hodoš, je središče istoimenske občine.

Ženavlje, občina Gornji Petrovci, Goričko. Spomenik balonarjema, ki sta zaradi neugodnih vremenskih razmer 18. avgusta 1934 pristala v majhni vasici in postala prava senzacija, o kateri se je govorilo še desetletja. Stratosferna raziskovalca sta vzletela z letališča v Belgiji. Spomenik so postavili leta 1997. Bronasta krogla, ki simbolizira balon, je delo kiparja Mirka Bratuše.

Ženavlje. Notranjost spomenika balonarjema.

Ženavlje, majhna vasica v občini Gornji Petrovci. Danes tiha in spokojna vasica je bila leta 1934, ko sta tu nepričakovano pristala belgijska balonarja, zelo oblegana. Obiskalo jo je na tisoče radovednežev in o tem se je govorilo še nekaj desetletij. No, še danes se govori. 😊

Kančevci, občina Moravske Toplice. Cerkev sv. Benedikta in mogočna lipa pred Domom duhovnosti

Kančevci, občina Moravske Toplice. Pokriti vodnjak pred staro šolo.

Kančevci, občina Moravske Toplice. Stara šola je bila zgrajena leta 1910. V notranjosti je bila učilnica in stanovanje za učitelja. Pouk se je izvajal vse do leta 1970. Danes je v njej Bedenička hiša znanja. Notranjost so obnovili, predvsem pridni prostovoljci. Zunanjost na prenovo še čaka. Zanimivo je, da stara šola nudi dom tudi netopirjem. Domujejo na podstrešju. V pritličju so v mali sobici uredili razstavo o njih, na monitorju pa lahko spremljamo, kaj počnejo netopirji. 

Kančevci, občina Moravske Toplice. Pokopališki kamniti križ

Kančevci, občina Moravske Toplice. Po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika je bil v prvi polovici 20. stoletja izdelan spomenik za duhovnika, pisatelja in narodnega buditelja dr. Franca Ivanocyja. Kamniti spomenik ima obliko odprtega portala.

Kančevci, občina Moravske Toplice. Dom duhovnosti, ki deluje od leta 1993 je oaza miru, obdana z mogočnimi lipami in čudovito naravo. Dom duhovnosti, cerkev sv. Benedikta in Staro šolo upravljajo bratje kapucini, ki spadajo v širšo družino sv. Frančiška Asiškega.

Kančevci, občina Moravske Toplice. Spominska plošča na pročelju cerkve sv. Benedikta, v obliki odprte knjige, je posvečena prvemu prekmurskemu pisatelju katoliških knjig, prevajalcu v prekmurščino, jezikoslovcu, duhovniku in narodnemu buditelju Miklošu Kuzmiču (1737. Dolnji Slaveči - 1804. Kančevci). Njegove knjige so uporabljali v cerkvi in v šoli. V njih je ohranjal prekmursko narečje. Najpomembnejša knjiga je Abecednik.

Kančevci, občina Moravske Toplice. Cerkev sv. Benedikta se prvič omenja leta 1208. Današnja enoladijska cerkev je bila zgrajena 1898 v neoromanskem slogu.

Kančevci, občina Moravske Toplice. Kažipot številnih peš poti, duhovnih ali pa kar tako. 😊

Kančevci, občina Moravske Toplice. Labirint

Vir:

voden izlet

Register NKD

katalog Bedenička hiša znanja

wikipedija

Genterovci pri Lendavi in BIO 25

Genterovci so majhna vasica v Prekmurju. Vas leži blizu slovensko madžarske meje in spada v občino Lendava. V to slikovito vasico, predvsem pa na polja, travnike in v gozd, so oblikovalci, postavili umetniško inštalacijo, Nov zagon podeželja. Slikovita krožna pot je dolga štiri kilometre, nastala je v okviru Bienala oblikovanja - BIO 25. Pot se prične in konča v zapuščenem marketu, na obrobju vasi. Ekipa Bienala v sodelovanju z lokalnimi prebivalci, v marketu, ki se nahaja na ulici Pri Čardi, pripravlja tudi zanimive in nenavadne kuharske delavnice in pokušino vina iz Lendavskih goric.
Bienale oblikovanja so pripravili v Muzeju arhitekture in oblikovanja Ljubljana. V njihovi organizaciji smo si poleg Bienala v Genterovcih ogledali tudi staro mestno jedro Lendave. Priporočam 😎

Zapuščena secesijska vila v vasici Genterovci pri Lendavi. Verjetno iz začetka 20. stoletja.

Glavni vhod v vilo s secesijskim okrasjem na kamnitem portalu

Trojno leseno okno. Nič plastike 😎

Secesijska obroba ločuje pritličje od nadstropja. Podobna obroba je tudi pod napuščem

Speča secesijska lepotica v Genterovcih. Upam, da se najde princ, ki jo bo rešil 😎

Secesijska vila v Genterovcih, v Prekmurju

Stari parni mlin je bil zgrajen leta 1868. Obnovili so ga leta 1937, danes je zapuščen in čaka na boljše čase. 

Kapela Marije Snežne v Genterovcih

Opuščeni market v Genterovcih je središče zanimive inštalacije v okviru BIO 25, z naslovom "Nov zagon podeželja".

Iz gradbenega materiala, ki je nastal ob podrtju hiše, je nastala super okrogla klop za druženje ob tabornem ognju

Na BIO 25 v Genterovcih so nas tudi pogostili. Skuta z zelišči v posodicah iz recikliranega materiala

Na kuharskih delavnicah pripravljajo lokalne jedi kot je tudi odlična tlačenka. Možno je tudi pokušnja vin iz Lendavskih goric

Notranjost opuščenega marketa s staro tehtnico in trgovskimi policami. Opuščena trgovina je center dogajanja, kjer potekajo tudi kuharske delavnice.

Prekmurka Frida, moja nova pasja frendica 💜

Bienale oblikovanja BIO 25 v organizaciji Muzeja za arhitekturo Ljubljana in glavna oblikovalca inštalacije v Genterovcih

BIO 25 - Štiri kilometre dolga učna pot je speljana med polji, travniki in po gozdu. 

Na krožni poti so postavljene inštalacije, ki nas opozarjajo na probleme podeželja in kmetovanja

Koliko vode porabimo, da pridelamo en kilogram koruze? Preveč 

Žito, ki je podobno paličnjakom 😊

Vaška idila, Genterovci in obdelana polja

Ena od inštalacij na BIO 25 v Genterovcih. Prikaz polja hrane, ki jo porabi ena oseba na leto. Svetlo modre palice označujejo prostor, ki je potreben za dnevne obroke povprečnega prebivalca Evrope, ta je 0,405 ha. Temno modre pa prikazujejo prostor, ki je potreben za dnevne obroke povprečnega prebivalca na svetu, to je 0,181 ha. (info tabla)

BIO 25, Genterovci pri Lendavi. Inštalacija ob robu gozda, z barvnimi okvirji, prikazuje koliko mesa in zelenjave je potrebno za pripravo enolončnice za štiri osebe: 4 krompirji - svetlo rjavi okvir, 4 stroki česna - beli, 5 žlic repičnega olja - rumeni, 3 paradižniki - rdeči, 2 bučki - svetlo zeleni in 300 g mlete svinjine - rožnati okvir (info tabla)

Ko pritisne vročina, je najbolj naravna ohladitev v gozdu. Če je le kje v bližini 😎


Povezano:

Lendava

Program BIO 25 in izletov