Genterovci pri Lendavi in BIO 25

Genterovci so majhna vasica v Prekmurju. Vas leži blizu slovensko madžarske meje in spada v občino Lendava. V to slikovito vasico, predvsem pa na polja, travnike in v gozd, so oblikovalci, postavili umetniško inštalacijo, Nov zagon podeželja. Slikovita krožna pot je dolga štiri kilometre, nastala je v okviru Bienala oblikovanja - BIO 25. Pot se prične in konča v zapuščenem marketu, na obrobju vasi. Ekipa Bienala v sodelovanju z lokalnimi prebivalci, v marketu, ki se nahaja na ulici Pri Čardi, pripravlja tudi zanimive in nenavadne kuharske delavnice in pokušino vina iz Lendavskih goric.
Bienale oblikovanja so pripravili v Muzeju arhitekture in oblikovanja Ljubljana. V njihovi organizaciji smo si poleg Bienala v Genterovcih ogledali tudi staro mestno jedro Lendave. Priporočam 😎

Zapuščena secesijska vila v vasici Genterovci pri Lendavi. Verjetno iz začetka 20. stoletja.

Glavni vhod v vilo s secesijskim okrasjem na kamnitem portalu

Trojno leseno okno. Nič plastike 😎

Secesijska obroba ločuje pritličje od nadstropja. Podobna obroba je tudi pod napuščem

Speča secesijska lepotica v Genterovcih. Upam, da se najde princ, ki jo bo rešil 😎

Secesijska vila v Genterovcih, v Prekmurju

Stari parni mlin je bil zgrajen leta 1868. Obnovili so ga leta 1937, danes je zapuščen in čaka na boljše čase. 

Kapela Marije Snežne v Genterovcih

Opuščeni market v Genterovcih je središče zanimive inštalacije v okviru BIO 25, z naslovom "Nov zagon podeželja".

Iz gradbenega materiala, ki je nastal ob podrtju hiše, je nastala super okrogla klop za druženje ob tabornem ognju

Na BIO 25 v Genterovcih so nas tudi pogostili. Skuta z zelišči v posodicah iz recikliranega materiala

Na kuharskih delavnicah pripravljajo lokalne jedi kot je tudi odlična tlačenka. Možno je tudi pokušnja vin iz Lendavskih goric

Notranjost opuščenega marketa s staro tehtnico in trgovskimi policami. Opuščena trgovina je center dogajanja, kjer potekajo tudi kuharske delavnice.

Prekmurka Frida, moja nova pasja frendica 💜

Bienale oblikovanja BIO 25 v organizaciji Muzeja za arhitekturo Ljubljana in glavna oblikovalca inštalacije v Genterovcih

BIO 25 - Štiri kilometre dolga učna pot je speljana med polji, travniki in po gozdu. 

Na krožni poti so postavljene inštalacije, ki nas opozarjajo na probleme podeželja in kmetovanja

Koliko vode porabimo, da pridelamo en kilogram koruze? Preveč 

Žito, ki je podobno paličnjakom 😊

Vaška idila, Genterovci in obdelana polja

Ena od inštalacij na BIO 25 v Genterovcih. Prikaz polja hrane, ki jo porabi ena oseba na leto. Svetlo modre palice označujejo prostor, ki je potreben za dnevne obroke povprečnega prebivalca Evrope, ta je 0,405 ha. Temno modre pa prikazujejo prostor, ki je potreben za dnevne obroke povprečnega prebivalca na svetu, to je 0,181 ha. (info tabla)

BIO 25, Genterovci pri Lendavi. Inštalacija ob robu gozda, z barvnimi okvirji, prikazuje koliko mesa in zelenjave je potrebno za pripravo enolončnice za štiri osebe: 4 krompirji - svetlo rjavi okvir, 4 stroki česna - beli, 5 žlic repičnega olja - rumeni, 3 paradižniki - rdeči, 2 bučki - svetlo zeleni in 300 g mlete svinjine - rožnati okvir (info tabla)

Ko pritisne vročina, je najbolj naravna ohladitev v gozdu. Če je le kje v bližini 😎


Povezano:

Lendava

Program BIO 25 in izletov

Šola na Vegovi

V organizaciji MAO - Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in pod strokovnim vodstvom, smo si tokrat ogledali šolo na Vegovi ulici. Monumentalno, podolgovato stavbo z rizalitom ob straneh, so dokončali oktobra 1874. kot Višjo realko. Zgradili so jo po načrtih dunajskega arhitekta, ki je delal tipske načrte, zato podobne stavbe najdemo tudi na Dunaju pa še kje. Dela je financirala Kranjska hranilnica, ki se je odločila, ob svoji okrogli obletnici, nekaj svojega dobička vložiti v šolo na Vegovi in tako počastiti svoj jubilej. Kakšni lepi časi, banka oziroma hranilnica vloži svoj dobiček za dobrobit ljudi.

Vhod v šolo na Vegovi ulici. Ohranjena originalna železna ograja in kandelabra. Po teh stopnicah so v šolo hodili danes znameniti Slovenci: Ivan Cankar, arhitekt Maks Fabjani, slikar Rihard Jakopič in številni drugi. Skulpturi, ki stojita pri vhodu,  predstavljata trgovino in tehniko

Spominska plošča v pritličju nam pove, da je zgradbo postavila Kranjska hranilnica ob svoji okrogli obletnici

Veličastni stebri so železni. Bil je čas razcveta železarstva.

Okno okrašeno z malimi vitraži

Hodnike krasijo slike znamenitih dijakov realke, Srečko Kosovel, Ivan Cankar ...

Železna ograja stopnišča, v obliki bifor. Podobno kot gimnazija na Aškerčevi 

Zbirka mineralov

Monumentalno okno s polkrožnim zaključkom

Čudoviti vitraž v zadnjem nadstropju Višje realke, danes Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija

Široko, triramno stopnišče.

Vrata, vhod v učilnico, detajl 

Dvorana za kulturne prireditve

Knjižnica

Vhod v trakt z učilnicami. Vrata so prvotna, prav tako tlakovanje.

Monumentalno zasnovana glavna veža s stopniščem

Šola na Vegovi ulici je bila zgrajena oktobra 1874. kot Višja realka. Dolgo, dvonadstropno stavbo, z rizalitom ob strani, je financirala Kranjska hranilnica

Ena lepših telovadnic v Ljubljani, v obliki samostojnega paviljona, na dvorišču šole. Vhod in predprostor ima na dveh straneh

Znamenite ljubljanske palače: Gruberjeva palača

Gimnazija Antona Aškerca, Ljubljana

Znamenite ljubljanske palače: Cesarsko-kraljeva državna obrtna šola oziroma Aškerčeva gimnazija in srednja šola v Ljubljani.

V začetku letošnjega leta smo si v organizaciji Muzeja za arhitekturo (grad Fužine) in v okviru razstave Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, ogledali znano ljubljansko zgradbo, na Aškerčevi 1. Zgradili so jo leta 1911. kot triletno srednjo šolo, v kateri se je poučevalo v slovenskem jeziku. Bila je prva tovrstna šola na Slovenskem. Šola meri kar 14.500 m2.
Na fasadi šole so razporejeni angeli, ki prikazujejo kaj vse se je na tej šoli poučevalo: lesarstvo, mizarstvo, kiparstvo, kovinarstvo, stavbarstvo, oddelek za vrtnarstvo, šivanje in krojenje in še marsikaj.

Stavba nekdanje Cesarsko-kraljeve državno obrtne šole, je bila postavljena leta 1911. Bila je prva triletna srednja šola na Slovenskem, v kateri je potekal pouk v slovenskem jeziku.

Na stavbi se prepletajo različni slogi, od historizma do renesanse in secesije

Venec na vhodnih vratih. Motiv se večkrat ponovi tudi na fasadi.

Angel in grb Dežele Kranjske

Angel in ljubljanski grb

V preddverju gimnazije, medaljon ljubljanskega župana, ki ima največ zaslug za postavitev šole.

Kamnito stopnišče in ograja z biforo

Stavba nekdanje Cesarsko kraljeve državne obrtne šole, je zgrajena v obliki črk FI, ki sta latinski začetnici cesarja Franca Jožefa I (Franciscum Iosephinum)

Secesijska tla so ohranjena še danes. Motiv rože, gorenjski nagelj

Notranje dvorišče Aškerčeve gimnazije, je nekoč krasil čudovit vrt, ki so ga urejale dijakinje oddelka za vrtnarstvo. Slika visi v eni od pisarn. 

Čudovite zelene fotelje in klubsko mizico, so izdelali dijaki v delavnici takratne Cesarske obrtne  šole

Konferenčna miza in stoli so prav tako delo dijakov. Še danes je pohištvo odlično ohranjeno in krasi ravnateljevo pisarno

Idejo za luč so verjetno dobili pri Plečniku. Prav taka krasi Plečnikovo cerkev, sv. Mihaela, na Barju

Angela se naslanjata na nekdanji ljubljanski mestni grb. detajl na fasadi

Rumena, kvadratna stavba na dvorišču Aškerčeve gimnazije, predstavlja črtico v črki F. V njej je knjižnica in telovadnica

Dolga stavba v kateri so šolske delavnice, predstavlja črko I

Znamenite ljubljanske hiše in palače: SNG Opera in balet