Nova Švicarija - Ustvarjalni center

Obnovljeno Švicarijo so predali svojemu namenu v mesecu maju 2017. Odslej se imenuje Ustvarjalni center Švicarija, ki združuje skupnost, umetnost in naravo. V čudoviti secesijski hiši so restavratorji, arhitekti in ostali mojstri, ohranili skoraj vse poslikave in lesene dele hiše, ki jih ni malo. Arhitekt Ciril Metod Koch bi bil navdušen, jaz sem tudi. Umetniki v nadstropjih lahko uživajo tudi v lepih razgledih, ki sežejo vse do Ljubljanskega gradu. Prav vsak atelje ima tudi svoj dostop na balkon.
Švicarija je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja. V njej so uredili hotel v alpskem slogu. Čudovito zgradbo obdaja venec gorenjskih nageljnov, krasijo jo umetelno izrezljani ganki z lesenimi verigami. Vse to je uspelo restavratorjem ohraniti.
Švicarija je postala shajališče meščanov, umetnikov, tudi Ivan Cankar se je tu dobro počutil, tu se je začelo tudi praznovanje 1. maja, ki so ga kasneje preselili na Rožnik. Dobrih sto let kasneje se lahko v Švicariji znova družimo z umetnostjo. Se udeležimo različnih prireditev, razstav, predavanj, delavnic pa še marsičesa za otroke in odrasle.

Zračnik v kamnitem okvirju 

Spominska plošča

Ena najlepših zgradb v Ljubljani, če ne kar najlepša 💜

Vhod v osrednjo dvorano

Tudi gostilna mora bit 😎

Dodatek k Švicariji je prizidan kiparski atelje

Glavna dvorana z nosilnima stebroma. Narejena sta iz opeke. Ob prenovi so hoteli opeko zamenjati. Pri testiranju pa so ugotovili, da je boljša in trpežnejša od novodobnih materialov. 

Lončena peč, v osrednji dvorani, v pritličju

Leseni opaži in poslikave. Tudi zračnik je skrit za leseno loputo, ki so jo po potrebi dvignili

Preklada z lesenimi vijaki 😎

Odlično ohranjen jušnik iz leta 1909.

Leta 1909. je bil, v hotelu Tivoli, organiziran II. gostinski tečaj

Ohranjena poslikava v nekdanji kuhinji. Zajec in žaba. Menda je bila hotelska kuhinja znana po žabjih krakih in zajčji obari 😎

Vse stene hotela Tivoli so poslikali. V glavnem so to cvetlični in živalski motivi. Večino poslikav so restavratorji ohranili.

Še prvotno tlakovanje hotelske kuhinje

V pritličju Švicarije so uredili Spominski atelje Stojana Batiča (1925-2015). Leta 1956. je imel kipar svoj atelje, v delu kjer je danes glavna dvorana. V spominskem ateljeju so na ogled kiparjeva dela, darila, ki jih je dobil, kiparsko orodje, še posebej zanimivo je kiparsko stojalo v obliki kolesa. V spominskem ateljeju je tudi precej pohištva, ki ga je uporabljal Stojan Batič.

Leta 1959. se je Stojan Batič preselil v nov atelje, na Svetčevo ulico, pod Rožnikom. Spominski atelje v Švicariji poskuša oživiti kiparjev stari atelje

Velika slika in mala poleg nje sta delo slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže - 1973. Ljubljana).

Slika spodaj desno, je darilo slikarja Marija Preglja (1913. Kranj - 1967. Ljubljana)

Stari radio in dela kiparja Stojana Batiča. Skulpture, osnutki za spomenike, doprsni kip slikarja Božidarja Jakca

Kipar Stojan Batič je za svoje delo dobil številna priznanja in medalje. Tudi te hranijo v spominskem ateljeju.

Plakat iz leta 1963, ko je Stojan Batič svoja dela razstavljal v Bologni

Sedežna garnitura za obiskovalce in niz risb iz cikla Tragos.

Bronasta skulptura Valovi iz leta 1996. Kipar Drago Tršar (1927. Planina pri Rakeku). Prostore Švicarije krasijo novejša dela kiparjev, ki so tu ustvarjali, v petdesetih letih in kasneje.

Najnovejša postavitev je iz letošnjega leta. Zgodba o drevesu, iz česa naj bi bila, če ne iz lesa. Kiparka Dragica Čadež (1940. Ljubljana)

Kamnito stopnišče vodi v klet

Obokan strop v kleti

Kdo bi rekel, da smo v Švicariji. Kot bi bili v kleti dobro utrjenega gradu

V zgornja nadstropja, kjer so bile nekoč hotelske sobe, danes pa so različni ateljeji, vodi lepo obnovljeno leseno stopnišče.

Gorenjski nagelj krasi tudi notranjost Švicarije. Poslikava, na fotografiji, je na spodnji strani stopnišča

Hiša z veliko ljubezni in srčki na lesenem stopnišču

Cvetlični motiv na stropu sobe v kateri so uredili prostor za druženje. V tem prostoru so ohranili poslikave

Motiv vogalne poslikave. Soba za druženje je v prvem nadstropju Švicarije. Vanjo imajo dostop uporabniki ateljejev. Ob njej je tudi manjša čajna kuhinja.

Detajl poslikane stene

Bronasta skulptura, Žena s ptiči. Kipar Karel Putrih (1910-1959 Ljubljana). Poznamo ga tudi po skulpturah na pročelju našega ljubega parlamenta, ki sta jih ustvarila skupaj z Zdenkom Kalinom.

Leseni ganki in ladijski pod

Hodnik v prvem nadstropju Švicarije oziroma Ustvarjalnega centra je obložen s starim dobrim parketom. Ohranili so vsa vrata hotelskih sobic, čeprav so ponekod sobe združili in dobili večji atelje. Tako vrata s številko vodijo v atelje, tista brez številke pa so samo za okras in v spomin na stare čase

Leseno stopnišče

Ladijski pod, hodnik v drugem nadstropju Švicarije

Poezija v lesu

Lesena veriga

Frčada od blizu. V mansardi Švicarije je tudi Knjižni kot s knjigami o umetnosti in ustvarjanju. 

Nekoč so bile na koncu hodnika sanitarije, danes pa odprt prostor

Pogled na Jakopičevo sprehajališče in Ljubljanski grad. Na začetku 20. stoletja je imel park pred Švicarijo dva paviljona

Pogled na dvorišče in zelene otoke, ki jih je uredila krajinska arhitektka Ana Kučan. Čez čas bodo zeleni 😎


Stara Švicarija

Vir: voden ogled

brošura Ustvarjalni center Švicarija

Plečnikova Uršulinska gimnazija

Ko so ljubljanske uršulinke, v tridesetih letih 20. stoletja, dale arhitektu Plečniku naročilo za gradnjo Uršulinske gimnazije, je bil na tem mestu park, o katerem lahko samo še sanjamo. Uršulinski park, ki je obdajal samostan, se je raztezal od današnjega Kongresnega trga do Trga Republike. Ta slednji je bil dolga leta parkirišče, danes je samo še betonska ploščad, ki bi jo lahko zopet spremenili v park. Zakaj pa ne 😎 Vanj bi umestili kip Plečnika z njegovim višavskim terierjem Sivkom v naročju in brez podstavka.

Uršulinke so prodale del svojega parka, kjer danes stoji park Zvezda in denar namenile za gradnjo šole. Tako je Plečnik v letih 1939/40. izdelal načrt, po katerem so do leta 1947. dokončali poslopje gimnazije, ki se danes imenuje Plečnikova gimnazija. Od takrat do danes je Plečnikovo umetnino spreminjalo kar nekaj arhitektov. 1966. Anton Bitenc spremeni izložbe v pritličju, ki so  jih prvotno krasili stebri. 1970. Edvard Ravnikar zgradi prizidek. 2014. arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik uredita večnamenski prostor v kleti in ga s pritličjem povežeta s spiralnim stopniščem. Ta zadnji poseg je bil tudi povod, da smo si v okviru festivala Odprte hiše Slovenije in v družbi obeh arhitektov ogledali celotno gimnazijo.

Tlakovanje z motivom zvezde. Preddverje Plečnikove gimnazija

Plečnikovo stopnišče. Gesla so dodali gimnazijci. 

Balustrada stopnišča in Plečnikov stebriček s kroglo

Lesena vrata v preddverju gimnazije. V Plečnikovih časih so vrata vodila na uršulinski vrt. Danes ne vodijo nikamor, ker je na drugi strani prizidek. Ideja je, da tu postavijo dvigalo, ki bi vodilo do ploščadi na vrhu zgradbe.

Dvojna vrata v preddverju z lesenima stebroma

Plečnikova klop in z opažem prekrita stena

Polkrožni oboki ločujejo stopnišče in veliko avlo. Ta je postavljena na severno stran in z velikimi polkrožnimi okni gleda na ulico.

Velike, prostorne avle so v vsakem nadstropju in so uporabne tudi za različne prireditve in dogodke.

Učilnice so na južni strani zgradbe. Od šolskega pohištva se ni nič ohranilo. Prvoten je parket in dvignjen kateder.  

Učilnice imajo velika iz kvadratov sestavljena okna, zato so zelo svetle. V Plečnikovem času je bil z okna lep pogled na uršulinski vrt. Danes je tu asfaltiran Plečnikov trg in gostinski lokali in nekaj zelenja za vzorec.

Emajliran, visoki umivalnik

Detajl obešalnika za garderobo v učilnici

Šolski zvonec

Vhod v učilnico

Okna učilnice na vrhu zgradbe

Balustrada s stebričkom, na ploščadi, na vrhu Plečnikove gimnazije

Ploščad na vrhu Plečnikove gimnazije

Pogled na sosede, Uršulinke, ki so Plečniku naročile zidavo dekliške gimnazije. Danes imajo v lasti lokale v pritličju, ki jih oddajajo.

Mogoče bo na ploščadi, v prihodnosti, ko bo tudi dvigalo, majhna kavarnica z razgledom 😎

Plečnikova balustrada, ki bo obkrožala bodočo kavarnico. Cene naj bodo take kot v sosednjem parlamentu 😏

Strop in obokani prehodi v pritličju zgradbe

Edina izložba, ki je v lasti Plečnikove gimnazije, je levo od glavnega vhoda. Leta 2014. so jo temeljito obnovili. Navpični železni drog nakazuje Plečnikov steber, ki je bil na vseh izložbah v pritličju. Izložbe je preoblikoval arhitekt Anton Bitenc, leta 1966.

Zanimiva, perforirana in zavita pregrada med pritličjem in novim spiralnim stopniščem, ki vodi v, letu 2014, prenovljene večnamenske prostore v kleti.

Spiralno, leseno stopnišče.

Načrte za večnamenski prostor v kleti, spiralno stopnišče s pregrado, izložbo, sta izdelala arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik. Izvedba je bila končana leta 2014. Oba arhitekta sta nas, v okviru vsakoletne prireditve Odprte hiše Slovenije, prijazno popeljala po Plečnikovi gimnaziji in najnovejši pridobitvi pri kateri sta imela glavno vlogo. Prostor je bilo treba poglobiti, urediti razsvetljavo, ker ni oken, urediti prezračevanje. Kar zahtevno delo a uspešno izvedeno. Danes je tu jedilnica in razdeljevalnica hrane. Prostor lahko uporabljajo tudi za različne prireditve in srečanja.

V sanitarijah sta arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik) ohranila in restavrirala originalno Plečnikovo okno s kovinskim zapiralom

Originalno Plečnikovo okno

Vratarnica v vhodni veži je obložena s temnim kamnom. Podobno kot v NUK-u, iz teme vstopimo v avlo kjer so stene opažene s toplim lesom, od tu pa po svetlem stopnišču do novih znanj in razsvetljenja 😊

Doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika stoji na visokem podstavku, v niši vhodne veže.

Detajl vhodnih vrat Plečnikove gimnazije

Kljuka vhodnih vrat

Monumentalni vhodni portal Plečnikove gimnazije, sega tudi v prvo nadstropje zgradbe


Plečnikova Ljubljana:

Plečnikovo ustavno sodišče

Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju

Plečnikova hiša

Vir: OHS

arhitekta Dalija Tanšek, Lado Tratnik
Register NKD