Prikaz objav z oznako Ciril Metod Koch. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Ciril Metod Koch. Pokaži vse objave

petek, 8. februar 2019

Prešernov dan 2019 v Ljubljani

Na Prešernov dan, na ta veliki praznik kulture, se nisem odpravila v muzej ali galerijo, temveč sem šla na prav poseben kulturni foto sprehod po starem mestnem jedru Ljubljane. Kakšni kulturniki so tu živeli in tako ali drugače pustili svoj pečat v našem lepem mestu. Od pesnikov in pisateljev do slikarjev, glasbenikov, igralcev ... Če jih samo nekaj naštejem. Na prvem mestu naš veliki pesnik dr. France Prešeren, po katerem smo tudi poimenovali naš kulturni praznik. Pa Lili Novy, Janez Menart, Janez Vajkard Valvasor, Jurij Vega, Matija Jama, Gustav Mahler, Valentin Vodnik, Primož Trubar. In to je samo delček Kulturnikov, z veliko začetnico, ki so ustvarjali v Ljubljani.

Osrednja Slovenija
7. februarja 2019. sta niši, na pročelju Narodne galerije, dobili nova, modernistična stanovalca
Osrednja Slovenija
Take vrste kot je bila danes pred vhodom v Narodno galerijo pa še nisem videla, čeprav sem kar redna obiskovalka galerije. Razstava slikarke Ivane Kobilca se izteka, samo še do 10. februarja 2019. bo, je treba pohiteti 😎
Osrednja Slovenija
Ljubljanski grad
Osrednja Slovenija
Ljubljanski zmajček
Jurij Vega, matematik in avtor znamenitih logaritmičnih tablic, je med leti 1767. do 1775. hodil na jezuitsko gimnazijo in licej, ki je stala na današnjem Levstikovem trgu 1.
Osrednja Slovenija
Na stičišču treh ljubljanskih trgov, Stari, Gornji in Levstikov, najdemo na tleh kamnito ploščo z verzi pesnika Janeza Menarta.
Osrednja Slovenija
Lili Novy je živela in delala na Starem trgu
Osrednja Slovenija
Leta 1641. se je na Starem trgu rodil Janez Vajkard Valvasor
Osrednja Slovenija
Tudi slovenski impresionist, slikar Matija Jama se je rodil na Starem trgu
Osrednja Slovenija
Spominska plošča na rojstni hiši slikarja Matije Jama, na Starem trgu v Ljubljani
Rojstna hiša slikarja Matije Jama na Starem trgu
Osrednja Slovenija
Ohranjena gotska odprtina v preddverju palače na Mestnem trgu
Osrednja Slovenija
Pogled iz atrija
Osrednja Slovenija
V palači na Mestnem trgu 17 ima svoje prostore tudi Slovenski gledališki inštitut in muzej
Osrednja Slovenija
Prve slovenske gledališke dive 
Osrednja Slovenija
Gledališki list iz leta 1871. 
Osrednja Slovenija
Nič kaj kulturno ni bilo leta 1600 in 1601, ko so pred ljubljansko mestno hišo zažigali protestantske knjige
Osrednja Slovenija
V sezoni 1881/1882. je na Mestnem trgu živel skladatelj Gustav Mahler.
Osrednja Slovenija
Gostilna pri Kolovratu na Ciril Metodovem trgu ima v logotipu častitljivo letnico 1836. Med obema vojnama so se v njej zbirali kulturniki - penati. Med njimi so bili Oton Župančič, Igo Gruden, Ciril Kosmač, Lili Novy, Maksim Gaspari in drugi. V gostilno je včasih prišel tudi Jože Plečnik, kadar je želel govoriti s svojim bratom, ki ga je največkrat našel tukaj. Drugače pa je arhitekt v gostilne bolj redko zahajal.
Osrednja Slovenija
Verzi, ki jih je pred drugo svetovno vojno napisal eden izmed penatov, pesnik Igo Gruden, v spomin na Kolovratovega gostilničarja Tomaža Bizilja. (vir: info tabla)
Osrednja Slovenija
Razglednica Ljubljane iz leta 1916. Prešernov trg. Današnje Hribarjevo nabrežje pa je še pod Ljubljanico. Gostilna pri Kolovratu ima stalno razstavo starih ljubljanskih razglednic iz zbirke Zmaga Tančiča.
Osrednja Slovenija
Hribarjevo nabrežje danes
Osrednja Slovenija
Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Spomenik na Vodnikovem trgu oziroma ob ljubljanski tržnici
Osrednja Slovenija
Simpatična ozka ulica tlakovana s prodniki. Uličica se imenuje Za čreslom in povezuje Petkovškovo nabrežje in Trubarjevo ulico.
Osrednja Slovenija
Ivan Cankar
Osrednja Slovenija
Primož Trubar
Osrednja Slovenija
Detajl baročne palače na Trubarjevi ulici
Osrednja Slovenija
Primicova Julija
Osrednja Slovenija
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Osrednja Slovenija
Venec predsednika RS gospoda Boruta Pahorja, ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani
Osrednja Slovenija
Ena najlepših hiš v Ljubljani, hiša trgovca Hauptmanna in njen arhitekt Ciril Metod Koch.
Osrednja Slovenija
Josip Murn Aleksandrov, slovenski pesnik, je bil rojen v Kozlerjevi palači. Stala je na današnji ploščadi pred Mladinsko knjigo
Osrednja Slovenija
Nekateri grafiti so prav kulturni, večina pa ne 😎
Osrednja Slovenija
Danes sem opazila kamnito glavo na bloku v Parku slovenske reformacije. Ne vem še koga ali kaj predstavlja, je pa zanimiva 😎
Osrednja Slovenija

Osrednja Slovenija
Spomenik posvečen slovenski reformaciji in protestantskim pisateljem

ponedeljek, 4. junij 2018

Nova Švicarija - Ustvarjalni center

Obnovljeno Švicarijo so predali svojemu namenu v mesecu maju 2017. Odslej se imenuje Ustvarjalni center Švicarija, ki združuje skupnost, umetnost in naravo. V čudoviti secesijski hiši so restavratorji, arhitekti in ostali mojstri, ohranili skoraj vse poslikave in lesene dele hiše, ki jih ni malo. Arhitekt Ciril Metod Koch bi bil navdušen, jaz sem tudi. Umetniki v nadstropjih lahko uživajo tudi v lepih razgledih, ki sežejo vse do Ljubljanskega gradu. Prav vsak atelje ima tudi svoj dostop na balkon.
Švicarija je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja. V njej so uredili hotel v alpskem slogu. Čudovito zgradbo obdaja venec gorenjskih nageljnov, krasijo jo umetelno izrezljani ganki z lesenimi verigami. Vse to je uspelo restavratorjem ohraniti.
Švicarija je postala shajališče meščanov, umetnikov, tudi Ivan Cankar se je tu dobro počutil, tu se je začelo tudi praznovanje 1. maja, ki so ga kasneje preselili na Rožnik. Dobrih sto let kasneje se lahko v Švicariji znova družimo z umetnostjo. Se udeležimo različnih prireditev, razstav, predavanj, delavnic pa še marsičesa za otroke in odrasle.

Slovenija
Zračnik v kamnitem okvirju 
Slovenija
Spominska plošča
Slovenija
Ena najlepših zgradb v Ljubljani, če ne kar najlepša 💜
Slovenija
Vhod v osrednjo dvorano
Slovenija
Tudi gostilna mora bit 😎
Slovenija
Dodatek k Švicariji je prizidan kiparski atelje
Slovenija
Glavna dvorana z nosilnima stebroma. Narejena sta iz opeke. Ob prenovi so hoteli opeko zamenjati. Pri testiranju pa so ugotovili, da je boljša in trpežnejša od novodobnih materialov. 
Slovenija
Lončena peč, v osrednji dvorani, v pritličju
Slovenija
Leseni opaži in poslikave. Tudi zračnik je skrit za leseno loputo, ki so jo po potrebi dvignili
Slovenija
Preklada z lesenimi vijaki 😎
Slovenija
Slovenija
Odlično ohranjen jušnik iz leta 1909.
Slovenija
Leta 1909. je bil, v hotelu Tivoli, organiziran II. gostinski tečaj
Slovenija
Ohranjena poslikava v nekdanji kuhinji. Zajec in žaba. Menda je bila hotelska kuhinja znana po žabjih krakih in zajčji obari 😎
Slovenija
Vse stene hotela Tivoli so poslikali. V glavnem so to cvetlični in živalski motivi. Večino poslikav so restavratorji ohranili.
Slovenija
Še prvotno tlakovanje hotelske kuhinje
Slovenija
V pritličju Švicarije so uredili Spominski atelje Stojana Batiča (1925-2015). Leta 1956. je imel kipar svoj atelje, v delu kjer je danes glavna dvorana. V spominskem ateljeju so na ogled kiparjeva dela, darila, ki jih je dobil, kiparsko orodje, še posebej zanimivo je kiparsko stojalo v obliki kolesa. V spominskem ateljeju je tudi precej pohištva, ki ga je uporabljal Stojan Batič.
Slovenija
Leta 1959. se je Stojan Batič preselil v nov atelje, na Svetčevo ulico, pod Rožnikom. Spominski atelje v Švicariji poskuša oživiti kiparjev stari atelje
Slovenija
Velika slika in mala poleg nje sta delo slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže - 1973. Ljubljana).
Slovenija
Slika spodaj desno, je darilo slikarja Marija Preglja (1913. Kranj - 1967. Ljubljana)
Slovenija
Stari radio in dela kiparja Stojana Batiča. Skulpture, osnutki za spomenike, doprsni kip slikarja Božidarja Jakca
Slovenija
Kipar Stojan Batič je za svoje delo dobil številna priznanja in medalje. Tudi te hranijo v spominskem ateljeju.
Slovenija
Plakat iz leta 1963, ko je Stojan Batič svoja dela razstavljal v Bologni
Slovenija
Sedežna garnitura za obiskovalce in niz risb iz cikla Tragos.
Slovenija
Bronasta skulptura Valovi iz leta 1996. Kipar Drago Tršar (1927. Planina pri Rakeku). Prostore Švicarije krasijo novejša dela kiparjev, ki so tu ustvarjali, v petdesetih letih in kasneje.
Slovenija
Najnovejša postavitev je iz letošnjega leta. Zgodba o drevesu, iz česa naj bi bila, če ne iz lesa. Kiparka Dragica Čadež (1940. Ljubljana)
Slovenija
Kamnito stopnišče vodi v klet
Slovenija
Obokan strop v kleti
Slovenija
Kdo bi rekel, da smo v Švicariji. Kot bi bili v kleti dobro utrjenega gradu
Slovenija
V zgornja nadstropja, kjer so bile nekoč hotelske sobe, danes pa so različni ateljeji, vodi lepo obnovljeno leseno stopnišče.
Slovenija
Gorenjski nagelj krasi tudi notranjost Švicarije. Poslikava, na fotografiji, je na spodnji strani stopnišča
Slovenija
Hiša z veliko ljubezni in srčki na lesenem stopnišču
Slovenija
Cvetlični motiv na stropu sobe v kateri so uredili prostor za druženje. V tem prostoru so ohranili poslikave
Slovenija
Motiv vogalne poslikave. Soba za druženje je v prvem nadstropju Švicarije. Vanjo imajo dostop uporabniki ateljejev. Ob njej je tudi manjša čajna kuhinja.
Slovenija
Detajl poslikane stene
Slovenija
Bronasta skulptura, Žena s ptiči. Kipar Karel Putrih (1910-1959 Ljubljana). Poznamo ga tudi po skulpturah na pročelju našega ljubega parlamenta, ki sta jih ustvarila skupaj z Zdenkom Kalinom.
Slovenija
Leseni ganki in ladijski pod
Slovenija
Hodnik v prvem nadstropju Švicarije oziroma Ustvarjalnega centra je obložen s starim dobrim parketom. Ohranili so vsa vrata hotelskih sobic, čeprav so ponekod sobe združili in dobili večji atelje. Tako vrata s številko vodijo v atelje, tista brez številke pa so samo za okras in v spomin na stare čase
Slovenija
Leseno stopnišče
Slovenija
Ladijski pod, hodnik v drugem nadstropju Švicarije
Slovenija
Poezija v lesu
Slovenija
Slovenija
Lesena veriga
Slovenija
Frčada od blizu. V mansardi Švicarije je tudi Knjižni kot s knjigami o umetnosti in ustvarjanju. 
Slovenija
Nekoč so bile na koncu hodnika sanitarije, danes pa odprt prostor
Slovenija

Slovenija
Pogled na Jakopičevo sprehajališče in Ljubljanski grad. Na začetku 20. stoletja je imel park pred Švicarijo dva paviljona
Slovenija
Pogled na dvorišče in zelene otoke, ki jih je uredila krajinska arhitektka Ana Kučan. Čez čas bodo zeleni 😎


Stara Švicarija



Vir: voden ogled
brošura Ustvarjalni center Švicarija