Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin

Topol nad Medvodami in baročna cerkev sv. Katarine, bazilika Marija Pomagaj na Brezjah, Vila Podvin. Vsi kraji so umetnostno povezani s slikarko Heleno Vurnik in njenim možem arhitektom Ivanom Vurnikom. V baročni cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske iz začetka 17. stoletja, sta leta 1920. temeljito preuredila prezbiterij z glavnim oltarjem. Tabernakeljski glavni oltar krasi Helenina oltarna slika Katarina pred sodniki. Barvitost prezbiterija prav nič ne zaostaja za njuno znamenito palačo Zadružne banke v Ljubljani.
Leta 1967. so v atriju bazilike Marija Pomagaj na Brezju, po načrtih arhitekta Ivana Vurnika postavili kapelo sv. Frančiška Asiškega. Kapelica je v alpskem stilu z dvokapno, strmo streho in barvitimi mozaiki. Verjetno je Vurnik tu uporabil tudi kakšno Helenino predlogo. Domnevam, da je podobno tudi pri številnih mozaičnih medaljonih, ki krasijo pročelje in zunanje stene bazilike in župnišča.
Ne vem ali sta Vurnika kdaj obiskala Podvin. Mi smo se ustavili v Vili Podvin, ki je bila nekoč konjušnica na posestvu gradu Podvin, danes pa je lepo urejena restavracija. Tam so nam postregli z lahkim kosilom kot sta ga največkrat jedla Helena in Ivan Vurnik. Pred kosilom kozarec čaja, za kosilo pusto meso, najraje telečja pečenka ali ribe, svinjine nista jedla nikoli in kozarec vina. Zdravo in asketsko življenje, tako pri delu, kot pri jelu. 😎

Oltarna slika v cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske je delo slikarke Helene Vurnik. Slika predstavlja Katarino pred sodniki. V sodniku, prvi z desne strani, je upodobila svojega moža, arhitekta Ivana Vurnika

Tabernakelj je delo arhitekta Ivana Vurnika. Oltarni križ na tabernaklju je delo slikarja in kiparja Franceta Kralja. 

Barvitost slikarke Helene Vurnik lahko občudujemo v prezbiteriju cerkve sv. Katarine na Topolu. Vurnikova sta prezbiterij cerkve, iz 17. stoletja, prenovila leta 1920. Poslikava nad vrati zakristije predstavlja mučeniško krono sv. Katarine. Pod krono je mučilno kolo, ki je atribut sv. Katarine. Tu sta še palmovi veji kot simbol mučeništva in zmage. Vrste knjig predstavljajo Katarinino učenost.

Glavni oltar cerkve sv. Katarine na Topolu nad Medvodami. Prezbiterij sta uredila slikarka Helena Vurnik in arhitekt Ivan Vurnik. Razpelo na tabernaklju je ustvaril slikar, kipar in grafik France Kralj

Križno obokan strop prezbiterija krasi medaljon v obliki štiriperesne deteljice.

Barvitost Helene Vurnik so uporabili za izdelavo čudovitih in uporabnih daril. Z njenimi motivi so izdelali beležke, zvezke, magnetke pa tudi čudovite kopalne brisače. Na voljo so pri blagajni Narodne galerije.

Lesena baročna prižnica

Prezbiterij cerkve sv. Katarine na Topolu

Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Topolu ima dva stranska oltarja. Oltar sv. Donata in na nasprotni strani Marijin oltar 

Orgle in Križev pot na korni ograji

Župnišče

Topol nad Medvodami, cerkev sv. Katarine Aleksandrijske z župniščem in nešteto pohodnih poti

Enoladijska cerkev sv. Katarine z zvonikom in pokopališko kapelo

Baročna cerkev sv. Katarine na Topolu, je bila zgrajena na začetku 17. stoletja. Njen tloris je osmerokoten. Poleg glavnega oltarja ima še dva stranska 

Kozolec, slovenska znamenitost in posebnost. Še posebej razveseljivo je, ko na njem vidiš seno in ne reklamnih panojev

V Vili Podvin smo se, po lahkem kosilu, sladkali s kandiranimi jabolki 

Grad Podvin sameva in čaka na nove vsebine

Barvita in edinstvena Vurnikova kapela sv. Frančiška Asiškega v atriju svetišča na Brezjah. Kapelica v alpskem slogu je bila postavljena leta 1967.  Takrat Helene Vurnik ni bilo več. Umrla je leta 1962. Verjetno pa je Ivan Vurnik pri baziliki Marije Pomagaj uporabil tudi kakšno Helenino predlogo.

Detajl mozaika, ki krasi kapelo sv. Frančiška na Brezjah

Vurnikov mozaik v obliki ovalnega medaljona, na pročelju brezjanskega župnišča.

Vurnikovi mozaični medaljoni

Sveta vrata v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah s podobo Kristusa, ki pada v brezno slovenske bede. Jezus je rekel:"Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil." (info tabla ob vratih)

Kapela v baziliki Marije Pomagaj na Brezju. Oltarno sliko Marija Pomagaj je naslikal slikar Leopold Layer iz Kranja in tako izpolnil svojo zaobljubo.


Povezan enodnevni izlet po sledeh Helene Vurnik:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Radovljica, Linhartovo mesto

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

zupnija-katarina.rkc.si

Cerkev sv. Ignacija v Gorici

Cerkev sv. Ignacija v Gorici, so zgradili jezuiti, ki so v mesto prišli iz Gradca, na povabilo nadvojvode Ferdinanda, kot nekakšna protiutež protestantom, ki so tu pridigali. Med njimi je bil tudi Primož Trubar. Cerkev so začeli graditi leta 1654. Do posvetitve je minilo kar nekaj desetletij. Leta 1767. jo je posvetil prvi goriški nadškof Karel Mihael Attems. S tem cerkev še ni bila dokončana. Nadaljevalo se je z izdelavo notranje cerkvene opreme, kot so oltarji, kipi in slike. Zadnje dejanje je bilo dokončanje razgibanega baročnega pročelja cerkve in dveh zvonikov, ki ju zaključujeta čebulasti strehi.
Današnja baročna cerkev ima eno ladjo, v njej so na vsaki strani po tri kapele z baročnimi stranskimi oltarji. Ti so bili izdelani sredi 18. stoletja. Prezbiterij krasi tabernakeljski oltar in iluzionistična freska. Mogočna cerkev je vredna ogleda. Stoji ob nekdanjem Travniku, danes trg - piazza Vittoria. Na trgu pred cerkvijo se odvijajo različne prireditve in sejmi. Priložnost za ogled cerkve v Gorici bo že ob prihajajočem veselem decembru. 🎅

Jezuitska cerkev sv. Ignacija. Graditi so jo začeli leta 1654, posvečena pa je bila leta 1767. Razgibano pročelje so dokončali precej pozneje, leta 1721 in je delo Krištofa Tauscha. Tudi kipi v nišah so njegovo delo. Osrednji je kip sv. Ignacija, na desni je sv. Janez Krstnik, na levi pa sv. Jožef. 

Glavni vhod v cerkev sv. Ignacija. Pročelje cerkve so jezuiti dokončali v letu 1721. Delo je opravil Krištof Tausch (1673-1731) . Njegovo delo so tudi trije kipi v nišah nad vhodi in zvonika s čebulnim zaključkom. Nad glavnim vhodom je kip sv. Ignacija (1491-1556). Ignacij Lojolski, vitez iz Baskije, je bil ustanovitelj jezuitov. (svetniki.org) 

Poslikava spodnje strani kora. Sv. Cecilija, zavetnica glasbenikov, pevcev in izdelovalcev orgel. Zato jo največkrat upodobijo pri igranju na orgle. 

Notranjost baročne cerkve sv. Ignacija. Enoladijska cerkev z obokanim stropom ima tabernakeljski glavni oltar, na vsaki strani po tri kapele z baročnimi oltarji. Oltarji so iz druge polovice 18. stoletja. Iluzionistična freska, na steni za oltarjem, naj bi bila delo Krištofa Tauscha. Dokončal jo je leta 1721. Od takrat je bila, zaradi poškodb v prvi svetovni vojni, večkrat restavrirana.

Banjasto obokan strop je bogato poslikan

Stranska kapela sv. Barbare. Na oltarni sliki je upodobljena s kelihom in mečem. Oltar. iz črnega in belega marmorja je izdelal Rafaelle Pich leta 1861.

Dve stranski kapeli, baročna prižnica in matronej nad kapelami.

Tabernakeljski glavni oltar je izdelan iz večbarvnega marmorja. Leta 1716. je zamenjal prejšnjega, ki je bil lesen. Avtor umetnine je Pasquale Lazzarini (1667. Benetke - 1731. Gorica), Na tabernaklju je kip Marije z detetom. Ob njima so štirje evangelisti. Levo sta sv. Marko in sv. Luka, na desni strani pa sv. Matej in sv. Janez. Štirje mogočni kipi predstavljajo jezuite z njihovimi atributi: sv. Alojzij Gonzaga, Ignacij Loyola, Frančišek Borgia in Stanislav Kostka z Jezuščkom.

Poslikava stene v prezbiteriju

Poslikava stene v prezbiteriju

Kapela z baročnim, večbarvnim marmornim oltarjem sv. Jožefa. Stranski oltar je podarila plemiška družina Kobenzl

Poslikava banjastega stropa v stranski kapeli sv. Jožefa. Na vrhu oltarja je grb plemiške družine Kobenzl

Nagrobna plošča s plemiškim grbom

Stranski baročni oltar sv. Križa z oltarno sliko Snemanje s križa.

Bogato poslikan obok stranske kapele sv. Križa

Baročna prižnica

Detajl spovednice

Kamniti kropilnik na stebru

Leseno razpelo

Relief Antona Padovanskega z režo za darove

Darovi za sv. Antona Padovanskega

Neptunov vodnjak na trgu - piazza Vittoria in cerkev sv. Ignacija v Gorici


Povezano:

Gorica - Gorizia

Goriški grad

Vir: 3.comune.gorizia.it

Cerkev Marijinega Vnebovzetja v Domžalah

Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhni vzpetini, na začetku Domžal, če prihajamo iz ljubljanske smeri. Deset metrska vzpetinica se imenuje Goričica. Starejša cerkev, ki je stala na tem mestu, se prvič omenja leta 1526. Zaradi turških vpadov je bila cerkev obdana s pravokotnim obzidjem in štirimi obrambnimi stolpi. Vse skupaj je varovalo še okroglo obzidje in obrambni jarek. Konec 19. stoletja so taborsko obzidje porušili. Staro cerkev so prezidali in povečali ter zgradili pokopališče.
Cerkev kot jo vidimo danes je iz leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Nekaj umetnin je iz stare cerkve, večina pa je novejših in delo slovenskih slikarjev in arhitektov. Prezbiterij je poslikal slikar Slavko Pengov. Freske prikazujejo Marijino življenje. Zanimiva in nenavadna orgelska omara je izdelana po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Po načrtih Plečnikovega učenca, Antona Bitenca, so prenovili kor. Tudi Križev pot na lesenih ploščah je delo slovenskega slikarja in verjetno je najmlajša umetnina v cerkvi.

Kapela Matere Božje. Baročna kapela s kupolasto streho je bila zgrajena leta 1906, na mestu stare kapelice

Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhnem gričku, imenovanem Goričica. Današnja cerkev, z izjemo baročnega zvonika, je bila zgrajena leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Cerkev ima obliko križa. Ob njej je župnišče, kapela in staro pokopališče.

Na zunanji strani prezbiterija stoji s konzolo podprt, dva in pol metrski, bronasti kip Kristusa Kralja. Kip je delo domžalskega kiparja Petra Lobode (1894. Domžale - 1952. Ljubljana)

Železno razpelo na kamnitem podstavku, na starem pokopališču, nosi letnico 1904.

Glavni oltar Marije Vnebovzete s tabernakljem iz sivega marmorja in kupolo na stebričkih. Oltarna slika, Marijino Vnebovzetje, je delo slikarja Slavka Pengova. Na visokih podstavkih sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda.

Obok prezbiterija krasi freska Marijino kronanje, iz leta 1938, ki je delo slikarja Slavka Pengova.

Na vsaki strani prezbiterija so tri niše s slikami Slavka Pengova, ki so posvečene župnijski zavetnici Mariji Vnebovzeti. Prizori so iz njenega življenja: Jezusovo rojstvo, Marija pri Elizabeti, Angelski pozdrav v nazareški hiši, Zdrava, milosti polna ...

... Marija daruje Jezusa v templju, Marija z 12-letnim Jezusom v templju, Marijina smrt.

Razpelo

Na slavoločni steni je kip Srca Jezusovega iz leta 1903, stoji pa na novejšem oltarju, ki je delo arhitekta Ivana Pengova.

Marija z Detetom

Stranski oltar sv. Jožefa z Detetom. Ob njima stojita kipa sv. Alojzija in sv. Luka

Marmornat prestol na katerem sedi Žalostna Mati Božja z mrtvim Jezusom. Umetnina je iz leta 1897.

Lesen renesančni okvir s kamnitim, barvanim kipom Marije z Detetom naj bi bil iz 15. stoletja

Veliko, leseno razpelo

Baročna marmorna prižnica na kamnitem podstavku je iz leta 1896. Slike na kovinskih ploščah predstavljajo Kristusa in štiri evangeliste

Stranski oltar sv. Ane z Marijo, ter sv. Uršula in sv. Katarina, iz leta 1897

Čudovita orgelska omara kot v domžalski župnijski cerkvi Marijinega Vnebovzetja je izdelana po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, leta 1928. Po načrtih Antona Bitenca, so leta 1951, prenovili kor.

Križev pot na lesu je verjetno najmlajša umetnina v cerkvi. Slikar Lojze Čemažar ga je ustvaril leta 1989.

Poslikave in oprema župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Domžalah, so v večini, delo slovenskih slikarjev in arhitektov

Povezano:

Domžale, slamnikarstvo in Festival

Vir: Stane Stražar, Domžale mesto pod Goričico
Saša Roškar, Mesto Domžale, Sprehod skozi prostor in čas. 2013