Cerkev sv. Štefana v Postojni

Baročna cerkev sv. Štefana stoji v središču starega mestnega jedra Postojne, na manjši vzpetini, kjer je bilo nekoč pokopališče. Zgradili so jo leta 1777, o čemer priča tudi letnica na vhodnem portalu. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Leopold Hofer.
Cerkev je v 19. stoletju prizadel požar, tako da je današnja predelana in na novo opremljena. Enoladijska cerkev z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu, zavetniku konj. Poleg glavnega ima cerkev tudi dva stranska oltarja. Vsi so delo Janeza Vurnika iz Radovljice in Matije Tomca, ki je imel svojo delavnico v Šentvidu pri Ljubljani. V štirih rahlo zaokroženih nišah so lepo prilegajoče se spovednice. Vsako krasi oljna slika slikarja Janeza Wolfa. Na slikah so upodobljeni: sv. Katarina, sv. Kralj David, sv. Peter in sv. Magdalena.
Kupoli prezbiterija in ladje sta bogato poslikani. V prezbiteriju sv. Trojica in medaljoni z evangelisti. Kupola ladje pa je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana, v medaljonih lahko prepoznamo sv. Danijela z levi, sv. Katarino, sv. Antona Padovanskega in sv. Andreja s križem.
Velja se sprehoditi tudi do pokopališča, ki je nedaleč stran, ob Tržaški cesti in si ogledati baročno grobnico veleposestniške družine Jurca.

Cerkev sv. Štefana v Postojni so zgradili leta 1777. po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797). V 19. stoletju je cerkev prizadel požar, tako da so jo nekoliko predelali, dobila pa je tudi novo opremo.

Baročna cerkev posvečena sv. Štefanu, zavetniku konj. Tudi to kaže kako velik pomen za kraj je imelo furmanstvo in seveda konji. Pred cerkvijo stoji doprsni kip sv. papeža Janeza Pavla II

Glavni, kamniti portal cerkve sv. Štefana, z letnico 1777.

Okno obdano s pilastri, nad glavnim portalom. Kamniti okenski okvir, slednjega posnema.

Enoladijska, baročna cerkev sv. Štefana z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu. Ob straneh se v štirih, rahlo zaokroženih nišah lepo prilegajo spovednice.

Božje jagnje

Baročni kropilnik

Kupola ladje je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana.

Poleg prizorov iz življenja sv. Štefana, so na oboku ladje, v medaljonih, naslikani sv. Danijel, prerok, ki je največkrat upodobljen z levi, sv. Katarina, sv. Anton Padovanski in  sv. Andrej.

Oljna slika sv. Magdalene je delo slikarja Janeza Wolfa (1825-1884)

Najstarejša je oltarna slika sv. Frančiška Asiškega, v stranski kapeli, delo slikarja Andreja Herrleina (1739. Wurzburg - 1817. Ljubljana). Kamnita kipa predstavljata sv. Tomaža Akvinskega in sv. Antona Puščavnika.

V kupoli prezbiterija je naslikana Sveta Trojica, v medaljonih pa štirje evangelisti. Vse stenske poslikave so delo italijanskega slikarja Domenica Fabrisa. Cerkev je poslikal med leti 1876 do 1879.

Orgle z baročno omaro in vhodna lopa

Sv. Kralj David, oljna slika slikarja Janeza Wolfa

Oba stranska oltarja sta iz sredine 19. stoletja. Mojstra sta bila Janez Vurnik iz Radovljice in Matija Tomc, ki je imel delavnico v ljubljanskem Šentvidu.

Glavni oltar s kipom sv. Štefana

Korna ograja

Sv. Marija Magdalena upodobljena s hudičevo glavo v rokah. 

Obokan in poslikan predprostor, pod korom in omara za knjige.

Župnišče z dvoramnim kamnitim stopniščem

Nagrobna plošča in grb družine Nicoletti.

Kapela sv. Lazarja z zvonikom, na pokopališču v Postojni, je bila zgrajena leta 1853. 

Kapela s kupolo je zadnji dom družine Jurca. Zgrajena leta 1910.

Relief na kapeli sv. Lazarja



Povezano:

Postojna ni samo Postojnska jama

Vir: Drago Kolenc, Kraji, kjer je prepih doma

Cerkev Marijinega Vnebovzetja v Domžalah

Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhni vzpetini, na začetku Domžal, če prihajamo iz ljubljanske smeri. Deset metrska vzpetinica se imenuje Goričica. Starejša cerkev, ki je stala na tem mestu, se prvič omenja leta 1526. Zaradi turških vpadov je bila cerkev obdana s pravokotnim obzidjem in štirimi obrambnimi stolpi. Vse skupaj je varovalo še okroglo obzidje in obrambni jarek. Konec 19. stoletja so taborsko obzidje porušili. Staro cerkev so prezidali in povečali ter zgradili pokopališče.
Cerkev kot jo vidimo danes je iz leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Nekaj umetnin je iz stare cerkve, večina pa je novejših in delo slovenskih slikarjev in arhitektov. Prezbiterij je poslikal slikar Slavko Pengov. Freske prikazujejo Marijino življenje. Zanimiva in nenavadna orgelska omara je izdelana po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Po načrtih Plečnikovega učenca, Antona Bitenca, so prenovili kor. Tudi Križev pot na lesenih ploščah je delo slovenskega slikarja in verjetno je najmlajša umetnina v cerkvi.

Kapela Matere Božje. Baročna kapela s kupolasto streho je bila zgrajena leta 1906, na mestu stare kapelice

Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhnem gričku, imenovanem Goričica. Današnja cerkev, z izjemo baročnega zvonika, je bila zgrajena leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Cerkev ima obliko križa. Ob njej je župnišče, kapela in staro pokopališče.

Na zunanji strani prezbiterija stoji s konzolo podprt, dva in pol metrski, bronasti kip Kristusa Kralja. Kip je delo domžalskega kiparja Petra Lobode (1894. Domžale - 1952. Ljubljana)

Železno razpelo na kamnitem podstavku, na starem pokopališču, nosi letnico 1904.

Glavni oltar Marije Vnebovzete s tabernakljem iz sivega marmorja in kupolo na stebričkih. Oltarna slika, Marijino Vnebovzetje, je delo slikarja Slavka Pengova. Na visokih podstavkih sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda.

Obok prezbiterija krasi freska Marijino kronanje, iz leta 1938, ki je delo slikarja Slavka Pengova.

Na vsaki strani prezbiterija so tri niše s slikami Slavka Pengova, ki so posvečene župnijski zavetnici Mariji Vnebovzeti. Prizori so iz njenega življenja: Jezusovo rojstvo, Marija pri Elizabeti, Angelski pozdrav v nazareški hiši, Zdrava, milosti polna ...

... Marija daruje Jezusa v templju, Marija z 12-letnim Jezusom v templju, Marijina smrt.

Razpelo

Na slavoločni steni je kip Srca Jezusovega iz leta 1903, stoji pa na novejšem oltarju, ki je delo arhitekta Ivana Pengova.

Marija z Detetom

Stranski oltar sv. Jožefa z Detetom. Ob njima stojita kipa sv. Alojzija in sv. Luka

Marmornat prestol na katerem sedi Žalostna Mati Božja z mrtvim Jezusom. Umetnina je iz leta 1897.

Lesen renesančni okvir s kamnitim, barvanim kipom Marije z Detetom naj bi bil iz 15. stoletja

Veliko, leseno razpelo

Baročna marmorna prižnica na kamnitem podstavku je iz leta 1896. Slike na kovinskih ploščah predstavljajo Kristusa in štiri evangeliste

Stranski oltar sv. Ane z Marijo, ter sv. Uršula in sv. Katarina, iz leta 1897

Čudovita orgelska omara kot v domžalski župnijski cerkvi Marijinega Vnebovzetja je izdelana po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, leta 1928. Po načrtih Antona Bitenca, so leta 1951, prenovili kor.

Križev pot na lesu je verjetno najmlajša umetnina v cerkvi. Slikar Lojze Čemažar ga je ustvaril leta 1989.

Poslikave in oprema župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Domžalah, so v večini, delo slovenskih slikarjev in arhitektov

Povezano:

Domžale, slamnikarstvo in Festival

Vir: Stane Stražar, Domžale mesto pod Goričico
Saša Roškar, Mesto Domžale, Sprehod skozi prostor in čas. 2013

Poslikave v Tartinijevi rojstni hiši

Ko so konec 20. stoletja obnavljali Tartinijevo hišo v Piranu, za potrebe Italijanske skupnosti, ki s hišo upravlja še danes, so pod ometom odkrili številne stenske in stropne poslikave ter štukature. Poslikave so bile narejene po grafičnih predlogah, "capricci", beneških slikarjev. Giambattista Tiepolo (1696-1770), najpomembnejši beneški slikar 18. stoletja in Pietro Gaspari (1720-1785), beneški slikar in arhitekt. Odkrite in restavrirane poslikave in štukature so iz konca 18. stoletja. Ustvarjene so bile kot dekoratersko delo po vzoru beneških palač.
V Tartinijevi hiši so uredili spominsko sobo slavnega skladatelja, ostale prostore pa uporablja Italijanska skupnost v Piranu. Tu prirejajo različne prireditve, predstavitve in predavanja. Organizirajo tudi delavnice za otroke in odrasle.
Ob letošnjih dnevih Evropske kulturne dediščine, smo si lahko ogledali poslikave v vseh sobanah. Ob tem smo odkrili še marsikaj zanimivega, kar ni na ogled obiskovalcem in je prava škoda.

Pokrajina in cvetlični motivi

Cvetlični motiv in štukatura

Razstava del iz keramike

Slika, olje na platnu, se imenuje, Materino poučevanje. Naslikal jo je v Piranu rojeni slikar Cesare Dell'Acqua, konec 19. stoletja. Italijanski skupnosti v Piranu, je sliko doniral Gianfranco Pertoldi (zloženka)

Predmeti, ki so jih ustvarili umetniki na mednarodnem ex-tempore keramike v Piranu.

Geometrijska poslikava sten in slika Materino poučevanje, slikar Cesare Dell'Acqua

Venci, bordure in medaljon, ki predstavlja jesen

Pomlad

Soba z vedutami

Veduta

Poslikava na stropu

Na desni strani, kjer je videti kot bi del poslikave manjkal, so bila nekoč vrata.

Del poslikave na stropu

Članice keramičnega krožka, so dobile navdih pri slavnem skladatelju Tartiniju

Družina Tartini je imela svoj vodnjak kar v prvem nadstropju hiše, v manjšem atriju. Zbiralnik deževnice se nahaja v pritličju, pod stopniščem

S čim pa naj bo potiskan darilni ovojni papir v Tartinijevi hiši, če ne z notami :)

Slika Hermana Pečeriča (6.3.1908. Škofije - 31.12.1981 Ankaran), Hrepenenje. Sliko je,Italijanski skupnosti, podarila slikarjeva vdova.


Podobno:

Tartinijeva hiša v Piranu

Vir: voden ogled
Sonja Ana Hoyer, Hiša Tartini

primorci.si