Prikaz objav z oznako oltar. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako oltar. Pokaži vse objave

četrtek, 08. junij 2017

Marija Obršljanska

Romarska cerkev Device Marije v Obršljanu pri Komnu, stoji na vrhu griča, obdana z vinogradi, travniki in drevesi. Pravi Božji mir 😎 Legenda pravi, da se je pastirju prikazala Marija z Jezusom. Sedela je na tronu, ki je bil ovit v bršljan. Od tu ime kraja in cerkve.
Cerkev Device Marije Obršljanske se prvič omenja leta 1570. V sredini 17. stoletja so cerkev obnovili in povečali, s pomočjo grofa Lovrenca Lanthierja, ki je prispeval levji delež sredstev. Pri obnovi so podaljšali ladjo in jo združili z zvonikom, ki je stal samostojno pred cerkvijo. Cerkev ima eno ladjo z dvema stranskima oltarjema. Oba sta iz leta 1736. Izdelana sta iz marmorja, posvečena pa sv. Ani in sv. Antonu Puščavniku. V pravokotnem prezbiteriju je baročni glavni oltar z voščenim kipom Marije z Jezusom, iz 19. stoletja. Strop prezbiterija je bogato poslikan s freskami Marijinega vnebovzetja. Freske so delo slikarja Giulia Quaglia, ki je poslikal tudi strop v ljubljanski stolnici in v semeniški knjižnici.
Cerkev Device Marije Obršljanske spada med štirinajst Marijinih božjepotnih cerkva med Alpami in Krasom. Med njimi sta tudi Marijino Celje in cerkev Gospodovega oznanjenja, samostanska cerkev na Kostanjevici pri Novi Gorici
Slovenija, Primorska, Kras
Romarska cerkev Device Marije obršljanske je prvič omenjena leta 1570. Sredi 17. stoletja je bila cerkev obnovljena, podaljšali so cerkveno ladjo in vanjo vključili zvonik oglejskega tipa s kamnito kupolo. Prvotno je zvonik stal samostojno, pred cerkvijo. 
Slovenija, Primorska, Kras
Kamnito obzidje pokopališča z vogalnim stebrom
Slovenija, Primorska, Kras
Slovenija, Primorska, Kras
Cerkev obkroža nizek kamnit zid z dvema stebroma na vhodu. Streha prezbiterija je krita s skrlami.
Slovenija, Primorska, Kras
Baročna cerkev Device Marije obršljanske ima eno ladjo pravokotne oblike. Tudi prezbiterij je pravokotne oblike. Strop krasijo freske, ki prikazujejo Marijino vnebovzetje. Cerkev ima glavni oltar in dva stranska. Za obnovo cerkve je poskrbel grof Lovrenc Lanthieri, tisti iz čudovitega dvorca v Vipavi
Stranski, marmorni oltar, iz leta 1736, je posvečen sv. Ani
Drugi stranski oltar je posvečen sv. Antonu puščavniku. Tudi ta oltar je izdelan iz marmorja, leta 1736.
Zadnja večerja, freska na slavoločni steni je iz druge polovice 19. stoletja. Freska je delo slikarja Ivana Strnada
Orgle na koru so "vklenjene" v zvonik. Tisti, ki je nekoč stal samostojno, ob podaljšanju cerkvene ladje pa je tudi zvonik del cerkve
Strop prezbiterija krasijo freske Marijinega vnebovzetja in kronanja. Nastale so leta 1724. Naslikal jih je slikar Giulio Quaglia (1668-1751), ki je poslikal tudi strop ljubljanske stolnice in semeniške knjižnice. Ko se je s sinom vračal iz Ljubljane domov, se je ustavil tudi na Krasu.
Detajl kamnitega portala zakristije, okrašen z ornamenti
Glavni oltar z voščenim kipom Marije z Jezusom iz 19. stoletja
Baročna kamnita prižnica
Glede na bogato poslikan prezbiterij, je strop ladje poslikan bolj skromno. Kljub temu je mojster isti, Giulio Quaglia
Križev pot na platnu in brez obveznega križa. 
Kras je balzam za dušo. Travniki, vinogradi, grički do kamor ti seže oko. 
Na Marijino vnebovzetje, 15. avgusta, je veliko romanje. Pred drugo svetovno vojno je praznik obogatil tudi kramarski sejem. Cerkev na griču je obdana s travniki in vinogradi.

Povezano:

Štanjel

Kobjeglava

Komen

Sveto in Cerje




Vir: voden ogled
stanjel.eu
Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom, Jasna Fakin Bajec, Založba ZRC SAZU, 2013
Register NKD

torek, 06. junij 2017

Kobjeglava

Nedaleč stran od Štanjela, dobra dva kilometra, se nahaja še ena kraška idila, vasica Kobjeglava. Mnogi jo poznajo po pršutarni in odličnem pršutu, mi pa smo se bolj osredotočili na sakralno in arhitekturno dediščino kraške vasice.
Staro vaško jedro Kobjeglave krasijo kamnite hiše, ki so strnjene okoli danes baročne cerkve sv. Mihaela z zvonikom oglejskega tipa. Značilno kraško domačijo sestavljajo stanovanjska hiša s skoraj obveznim gankom in gospodarska poslopja, ki obkrožajo borjač (dvorišče), na katerega pridemo skozi kaluno (vhodni portal). Marsikatera domačija ima svojo štirno (vodnjak), tisti, ki je nimajo pa so se z vodo oskrbovali iz komunske štirne (vaški vodnjak), ki so jo vaščani zgradili skupaj in ob kateri so se radi zbirali in družili ter kakšno modro rekli. 😎
Prijazni lepotec iz Kobjeglave. Pasme čistokrvni mešanec, kuža Piko 💜
Slovenija, Primorska
Kraška hiša z majhnimi okni s kamnitim okvirjem in pastirska kamnita hiška, suhozidna
Slovenija, Primorska
Značilna kraška, kamnita pastirska hiška, zatočišče pastirjev pred slabim vremenom
Slovenija, Primorska
Cerkev sv. Mihaela v Kobjeglavi z zvonikom oglejskega tipa
Slovenija, Primorska
Pri obnovi cerkve sv. Mihaela so odkrili gotske freske
Slovenija, Primorska
Stranski oltar z Marijinim kipom
Slovenija, Primorska
Poslikava prezbiterija
Slovenija, Primorska
Slovenija, Primorska
Prižnica
Slovenija, Primorska
Poslikan strop ladje s sv. Mihaelom v ospredju
Slovenija, Primorska
Slavoločni obok in prezbiterij
Slovenija, Primorska
Stranski, kamniti oltar s sliko iz 18. stoletja, na kateri je upodobljen papež Silvester ter sv. Peter in sv. Andrej
Slovenija, Primorska
Slovenija, Primorska
Značilnost cerkva na Krasu je tudi kropilnik, ki objema steber
Slovenija, Primorska
Nenavadno je, da na Krasu, v deželi kamna, srečaš lesene kipe, ampak jih 😎
Slovenija, Primorska
Glavni, baročni oltar s sliko sv. Mihaela. Oltar je iz leta 1768.
Slovenija, Primorska
Široki kamniti portali vodijo na dvorišče, ki je po navadi obkroženo s stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji
Slovenija, Primorska
Vodnjak oziroma štirna s kamnitim stopniščem
Slovenija, Primorska
Spomenik NOB na trgu v Kobjeglavi je narejen v obliki kraške hiše, ki jo obkroža nizek zidec in stolpiči z verigo. Na spominskih ploščah so vklesana imena padlih v vojni. Spomenik je bol odkrit leta 1974. Avtor je arhitekt Anton Uršič. (Register NKD)
Slovenija, Primorska
Umetelno izdelan kraški dimnik
Slovenija, Primorska
Kraški suhozid varuje kraški vrt
Slovenska, Primorska
Kapelica Matere Božje
Slovenija, Primorska
Široki kamniti portal skozi katerega vstopamo na kraško dvorišče. Kraševci bi rekli, skozi kalune vstopamo na kraški borjač. Dvorišče omejuje stanovanjska hiša z gankom in gospodarska poslopja. 
Vaški vodnjak oziroma "komunska štirna" na Goricah. Gradili so ga vsi vaščani, v njem so zajemali vodo tisti, ki niso imeli vodnjaka na lastnem dvorišču. Če je bila suša, so vodnjak zaklenili. Ključ je imel župan, ki je vodo delil družinam glede na njihovo število. Ob vaškem vodnjaku so se ljudje tudi zbirali in družili. (Zgibanka, Pot devetih kalov)


Povezano:





Vir: voden ogled
stanjel.eu

ponedeljek, 15. maj 2017

Cerkev sv. Jurija v Piranu

Impozantna cerkev sv. Jurija, ki dominira nad srednjeveškim mestom Piran, je vsekakor vredna ogleda. Vstopnina je minimalna, vsa sredstva pa porabijo za obnovo piranskih cerkva, ki jih ni malo 😊
Današnja cerkev je baročna, enoladijska in dvoranska. Ima dvodelni prezbiterij s polkrožno apsido, ki je od ladje ločen z balustrado in slavoločno steno. Prvi del je podolgovat s polkrožno obokanim stropom. Na obeh straneh so ohranjene lesene korne klopi in lepo izrezljan "prestol", ki je bil nekoč namenjen piranskemu županu. Drugi del prezbiterija je danes razširjen. Tudi tu so stare korne klopi, poleg glavnega oltarja pa je tu umetnina iz 14. stoletja, Križani iz Pirana. Kristus na viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Na nasprotni strani visi monumentalna slika, visoka kar 8,5 metra, Mučeništvo sv. Jurija iz leta 1844.
Cerkev ima poleg glavnega še šest monumentalnih stranskih oltarjev, ki so jih večinoma izklesali beneški mojstri. Nastajali so v prvi polovici 17. stoletja v poznorenesančnem obdobju. Prav vsak oltar krasi umetniška slika oziroma kip.
Krona vsega je poslikan kasetni strop. V poljih s slikami je prikaz življenja sv. Jurija. Poleg velikih umetnin so zanimive tudi viseče, reliefne luči, kropilnik, baročni svečniki ... pa še marsikaj. Vsega pa tudi ne morem povedat, najbolj zanimivo je, če sam odkrivaš podrobnosti. 😎

Slovenija, J.Primorska
Sv. Jurij na leseni oblogi prezbiterija
Slovenija, J.Primorska
Glavni oltar stoji v drugem delu prezbiterija, ki je širši od prvega. Baročni oltar kot ga vidimo danes, je v osnovi iz leta 1640. Predelan je bil leta 1778. Tridelni kamniti oltar s konzolami iz rdečega marmorja, ima na vrhu kupolo z odprtino skozi katero prihaja svetloba. 
Slovenija, J.Primorska
Križani iz Pirana na lesenem viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Umetnina naj bi izhajala iz začetka 14. stoletja. Vitrina s Križanim stoji v razširjenem delu prezbiterija cerkve sv. Jurija.
Slovenija, J.Primorska
Mučeništvo sv. Jurija, slika častitljive velikosti, meri kar 8,5 metra in se nahaja v prezbiteriju, nasproti Križanega iz Pirana. Slika je delo tržaškega slikarja iz leta 1844.
Slovenija, J.Primorska
V središču križnega oboka je medaljon s podobo Kristusa
Slovenija, J.Primorska
Baročni svečnik in srebrna viseča svetilka, bogato okrašena z reliefi in figurami
Slovenija, J.Primorska
Baročna spominska plošča iz belega marmorja v prvem delu prezbiterija je posvečena škofu Nicolu Petroniu. 
Slovenija, J. Primorska
Baročne, lesene korne klopi so se ohranile v obeh delih prezbiterija. Klopi so obenem tudi skrinje in stojijo na prvotnem mestu. Namenjene so bile članom kapitlja.
Slovenija, J.Primorska
Zelo lepo in bogato okrašen stol v prezbiteriju je bil namenjen piranskemu županu.
Slovenija, J.Primorska
Baročni svečnik
Slovenija, J.Primorska
Slovenija, J.Primorska
Slovenija, J.Primorska
Slika "Sv. Jurij zaščitnik Pirana" oziroma "Čudež sv. Jurija" predstavlja legendo o zaščitniku Pirana, ko je leta 1343. rešil mesto pred silovitim neurjem. Legenda pravi, da sta bila med nevihto na morju, v čolnu, dva ribiča, ko se jima je med oblaki nenadoma prikazal sv. Jurij na belem konju, ki je razgnal strele in tako rešil mesto. Na dnu slike je tudi veduta Pirana. Slika je nastala na začetku 18. stoletja in je delo flamskega slikarja Angela de Costerja.
Slovenija, J.Primorska
Druga velika slika "Maša v Bolseni" v prvem delu prezbiterija je delo istega mojstra kot "Čudež sv. Jurija", tudi nastala je v istem času. 
Slovenija, J.Primorska
Ob slavoločni steni, na levi strani stoji baročni oltar Rožnovenske Matere Božje. Namesto istoimenske slike, stoji na oltarju njen lesen kip, ki izhaja iz prve polovice 17. stoletja. Uporabljajo ga tudi pri procesijah. Okoli kipa je petnajst medaljonov iz belega marmorja. Na njih so prizori iz življenja Marije in Kristusa.
Slovenija, J.Primorska
Baročni kandelaber z angeli in sv. Jurijem
Slovenija, J.Primorska
V drugi niši, ob slavoločni steni je oltar sv. Trojice ali sv. Rešnjega Telesa iz začetka 18. stoletja. Slika Sv. Trojica s svetniki je še starejša, iz prve polovice 17. stoletja. V zgornji polovici slike je podoba sv. Trojice, spodnji del pa predstavlja svetnike, ki so zaščitniki mesta Piran. Čisto spodaj, malce skrita za tabernakljem pa je veduta Pirana.
Slovenija, J.Primorska
Osrednji del kasetnega stropa z ovalno sliko Slava sv. Jurija
Slovenija, J.Primorska
Na kasetnem stropu dvoranske cerkve Sv. Jurija lahko občudujemo dve vrsti poslikave. Večje, barvne slike v olje na platnu, s svetopisemskimi prizori in manjše slike, v rjavih tonih, ki se zlijejo z lesenim okvirjem. Tudi ta je okrašen z dekorjem in rozetami v najmanjših okvirjih. Fotografija prikazuje del tretjega kvadrata z osrednjo sliko Čudež sv. Jurija. Levo spodaj je naslikana cerkev sv. Jurija v Piranu. Zgornja rjava poslikava prikazuje Sv. birmo, spodnja pa Sv. obhajilo.
Slovenija, J.Primorska
Prva tretjina kasetnega stropa z osrednjo sliko Mučeništvo sv. Maksimilijana, v levem manjšem okvirju je sv. Janez, v desnem pa sv. Luka. Na dnu je prikazan Angelski zbor
Slovenija, J.Primorska
Podolgovati, polkrožni obok v prvem delu prezbiterija
Slovenija, J.Primorska
Slika z veduto Pirana
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar Svete Družine iz začetka 17. stoletja. Slika Svete Družine s svetniki (sv. Anton Padovanski, sv. Nikolaj iz Barija, sv. Katarina Sienska, sv. Klara in sv. Magdalena) je iz druge polovice 16. stoletja
Slovenija, J.Primorska
Renesančna prižnica je postavljena leta 1882. po načrtih arhitekta Righettija
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar Karmelske matere božje iz začetka 17. stoletja. Vrh oltarja zaključujejo kipi Marije z angeli. Slika Karmelske Matere božje je delo slikarja Domenica Tintoretta (1560-1635) iz leta 1625.
Slovenija, J.Primorska
Ena od dveh stranskih vhodov/izhodov v cerkev, ki se danes ne uporabljajo, imajo pa bogato baročno okrasje.
Slovenija, J.Primorska
Baročna spovednica in cerkvene klopi
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar sv. Krištofa je leta 1615. dala postaviti piranska družina Venier. Slika sv. Krištofa in sv. Diega je bila postavljena kasneje
Slovenija, J.Primorska
Omarica
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar vernih duš s Kristusom na križu, sv. Heleno in sv. Jurijem. Oltar sta dala postaviti brata Petronio leta 1649.
Slovenija, J.Primorska
Sv. Jurij na konju ubija zmaja, ob njem kleči sv. Marjetica. Delo beneškega rezbarja iz leta 1677. 
Slovenija, J.Primorska
Sv. Nikolaj na prestolu
Slovenija
Labradorca čakata na svojega gospodarja, pred cerkvijo sv. Jurija.


Povezano:

Cerkev sv. Jurija in krstilnica



Vir: Piran, Sv. Jurij, Mag. Mojca M. Kovač, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 208 zvezek zbirke vodnikov, Izdal in založil: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2005.