Kobjeglava

Nedaleč stran od Štanjela, dobra dva kilometra, se nahaja še ena kraška idila, vasica Kobjeglava. Mnogi jo poznajo po pršutarni in odličnem pršutu, mi pa smo se bolj osredotočili na sakralno in arhitekturno dediščino kraške vasice.
Staro vaško jedro Kobjeglave krasijo kamnite hiše, ki so strnjene okoli danes baročne cerkve sv. Mihaela z zvonikom oglejskega tipa. Značilno kraško domačijo sestavljajo stanovanjska hiša s skoraj obveznim gankom in gospodarska poslopja, ki obkrožajo borjač (dvorišče), na katerega pridemo skozi kaluno (vhodni portal). Marsikatera domačija ima svojo štirno (vodnjak), tisti, ki je nimajo pa so se z vodo oskrbovali iz komunske štirne (vaški vodnjak), ki so jo vaščani zgradili skupaj in ob kateri so se radi zbirali in družili ter kakšno modro rekli. 😎

Prijazni lepotec iz Kobjeglave. Pasme čistokrvni mešanec, kuža Piko 💜

Kraška hiša z majhnimi okni s kamnitim okvirjem in pastirska kamnita hiška, suhozidna

Značilna kraška, kamnita pastirska hiška, zatočišče pastirjev pred slabim vremenom

Cerkev sv. Mihaela v Kobjeglavi z zvonikom oglejskega tipa

Pri obnovi cerkve sv. Mihaela so odkrili gotske freske

Stranski oltar z Marijinim kipom

Poslikava prezbiterija

Prižnica

Poslikan strop ladje s sv. Mihaelom v ospredju

Slavoločni obok in prezbiterij

Stranski, kamniti oltar s sliko iz 18. stoletja, na kateri je upodobljen papež Silvester ter sv. Peter in sv. Andrej

Značilnost cerkva na Krasu je tudi kropilnik, ki objema steber

Nenavadno je, da na Krasu, v deželi kamna, srečaš lesene kipe, ampak jih 😎

Glavni, baročni oltar s sliko sv. Mihaela. Oltar je iz leta 1768.

Široki kamniti portali vodijo na dvorišče, ki je po navadi obkroženo s stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji

Vodnjak oziroma štirna s kamnitim stopniščem

Spomenik NOB na trgu v Kobjeglavi je narejen v obliki kraške hiše, ki jo obkroža nizek zidec in stolpiči z verigo. Na spominskih ploščah so vklesana imena padlih v vojni. Spomenik je bol odkrit leta 1974. Avtor je arhitekt Anton Uršič. (Register NKD)

Umetelno izdelan kraški dimnik

Kraški suhozid varuje kraški vrt

Kapelica Matere Božje

Široki kamniti portal skozi katerega vstopamo na kraško dvorišče. Kraševci bi rekli, skozi kalune vstopamo na kraški borjač. Dvorišče omejuje stanovanjska hiša z gankom in gospodarska poslopja. 
Vaški vodnjak oziroma "komunska štirna" na Goricah. Gradili so ga vsi vaščani, v njem so zajemali vodo tisti, ki niso imeli vodnjaka na lastnem dvorišču. Če je bila suša, so vodnjak zaklenili. Ključ je imel župan, ki je vodo delil družinam glede na njihovo število. Ob vaškem vodnjaku so se ljudje tudi zbirali in družili. (Zgibanka, Pot devetih kalov)

Povezano:

Štanjel

Marija Obršljanska 

Komen

Sveto in Cerje

Vir: voden ogled
stanjel.eu

Hiša Vrešje, živi muzej v Krkavčah

Velika znamenitost Krkavč je tudi enonadstropna, podkletena, istrska kamnita hiša, stisnjena ob breg in postavljena nekoliko odmaknjeno od strnjene vasi. V njej je etnološka zbirka, ki s pomočjo pridne gospodinje oživi in nas prestavi v preteklost. Imenuje se Hiša Vrešje - živi muzej družine Reja.
Bivalni del hiše je sestavljen iz dveh prostorov. V prvem je odprto ognjišče, na katerem gospodinja kuha polento in še kakšno istrsko dobroto, ki jo v živem muzeju tudi postreže. Tu je tudi jedilna miza s stoli in številni predmeti, ki so jih uporabljali v začetku 20. stoletja, verjetno pa se ponekod uporabljajo tudi danes. Drugi prostor je spalnica, kjer je spala cela družina.
Poleg hiše je vodni vir. Tu so naredili zajetje in tu so se umivali in prali perilo. V kleti so shranjevali pridelke, orodje pa tudi manjše živali, kot je osliček in kakšna ovca, so imeli tu svoje zavetje. Za boškarina je bil prostor malce premajhen :)

Odprto ognjišče v Hiši Vrešje, kjer se kuha polenta in druge istrske dobrote, ki jih gospodinja tudi postreže, zato pa se imenuje živi muzej

Lepo obnovljena stara kamnita istrska hiša. V njej je danes Hiša Vrešje - živi muzej družine Reja

V kletnem delu hiše so imele svoj prostor manjše živali, v pritličju pa je bilo bivališče družine.

Na vrtu Hiše Vrešje

Pogled skozi okno Hiše Vrešje. Krasijo ga platnene zavese s čipko

Del etnološke zbirke. Nad ognjiščem je razstavljena različna posoda, škatle za shranjevanje živil in mlinček za kavo

Stene so pobelili in jih dodatno okrasili z valjčkom, na njih so bili različni motivi

Lesena posoda

Omarice za shranjevanje posode in vedro za pomivanje posode

Stara tehtnica, likalnik, lončki ...

Leseno korito za mesenje

Niša v steni, za odlaganje različnih stvari. Trenutno je tu lončena posoda

Pogrinjek v kmečkem gospodinjstvu, 20. stoletje

Spalnica

Tradicionalno oblačilo Šavrink

Predalnik

V spalnici je mali kropilnik za domačo rabo

Stara budilka in domače branje pred spanjem

Vodni izvir ob Hiši Vrešje

Kamnito stopnišče in podkev za srečo

Tradicionalna istrska kamnita hiša


Povezane foto zgodbe o Krkavčah:

Krkavče, šavrinska vas na živi skali

Boškarin, zvezda Krkavč

Cerkev sv. nadangela Mihaela

Kostnica pri cerkvi Gospa Sveta

Najstarejša zgradba Marijinega svetišča Gospa Sveta, je osmerokotna romanska krstilnica iz 13. stoletja. Ljudje so ji rekli tudi, pogansko svetišče. Kasneje so oktogon preuredili v kostnico ali karner, kamor so prenesli kosti iz prekopanih grobov. V prvem nadstropju pa je bila kapela sv. Mihaela.
Okoli leta 1500, so kostnico obzidali z dvonadstropnim, gotskim arkadnim hodnikom. Dvajset let kasneje pa so hodnike še poslikali s freskami, ki prikazujejo Kristusovo življenje in trpljenje. Nekatere so se ohranile do danes.

Osmerokotna stavba je najstarejša izmed obstoječih v Marijinem svetišču Gospa Sveta. Romanska krstna kapela je bila zgrajena v 13. stoletju. Kasneje so v pritličju uredili kostnico, v prvem nadstropju pa kapelo sv. Mihaela. Gotska arkadna hodnika so postavili okoli leta 1500. 

Leta 1521. so stene oktogona poslikali s freskami, s prizori iz Jezusovega življenja.

Reliefna plošča, na stebru gotskega oboka, na kostnici

Vhod v kostnico

Vhod v Božji grob

Arkadni hodnik v pritličju kostnice. V obdobju gotike, so kostnici prizidali arkadni hodnik, v dveh nadstropjih. 

Za obrambo pred turškimi vpadi, je bilo Marijino svetišče obdano z močnim obzidjem in obrambnim stolpom, na katerem so še danes vidne strelske line. Lesena forma viva je prav gotovo iz novejše zgodovine :) 

Reliefna kamnita plošča, na kostnici

Vzidan kropilnik, na visokem kamnitem podstavku, pred vhodom v Božji grob

Pogled, skozi arkadni hodnik, na južni vhod v cerkev Gospa Sveta

Umetnostno kovan predmet na steni, ob vhodu v kostnico

Zaključek na nižji kamniti ograji

Dekanijska hiša v Marijinem svetišču

Del obzidja, ki je varovalo Marijino svetišče pred napadi

Kapiteljska hiša. Danes jo uporabljajo za različna srečanja in prireditve. Nad prehodom je kip Marije z detetom.

Marijin steber v prednovoletnem času :) Na visokem stebru stoji Marijin kip iz marmorja. Postavili so ga leta 1672.

Ploščad pred Marijinim svetiščem v prednovoletnem času

Povezano: Cerkev Gospa Sveta

Vir: kath-kirche-kaernten.at