Mesto žensk na Krasu

Z nevladno organizacijo Mesto žensk, smo se junija odpravili na enodnevni izlet. Obiskali smo Kras in se spomnili izjemnih žensk, ki so se tu rodile, delale in ustvarjale. 

Obiskali smo kraško vasico Kopriva v občini Sežana. Tu se je, 24. maja 1914, rodila slovenska pisateljica Branka Jurca. Njena rojstna hiša še stoji. Na njej je spominska plošča, ki so jo postavili vaščani. 

Po kratkem postanku, v z vinogradi obdanih Dutovljah, smo se zapeljali v Sežano. V tamkajšnjem kamnolomu so nekdaj delale tudi ženske. Ne masovno, nekaj pa jih je le bilo. Danes se dekleta na sežanski Šoli za oblikovanje kamna ukvarjajo z oblikovanjem kamnitih skulptur, ki krasijo mesto. Nič kaj lahko delo. Nekaj orodja so prinesle s seboj, da smo ga tudi me preizkusile ali pa samo potežkale. 😊

V Divači smo se spomnili igralke Ita Rine. V kraju se je rodila 7. julija 1907. V Muzeju slovenskih filmskih igralcev je njena spominska soba. 

Potepanje po Krasu smo zaključili na gradu Strmec ali Socerb. Ob lepem vremenu smo imeli čudovit razgled na Tržaški zaliv in mesto Trst. Spomnili smo se na številne izjemne Slovenke, ki so živele in ustvarjale v tem mestu. Marica Nadlišek Bartol, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka. Prva številka je izšla 2. januarja 1897. Zora Perello, borka proti fašizmu in članica odporniškega gibanja. Zofka Kveder je prišla v Trst ko je imela 21 let. Bila je pisateljica v nastajanju. Svojo prvo črtico je objavila prav v časopisu Slovenka. 

Po dobri kavi na gradu in odlični zakuski, ki so nam jo pripravile organizatorice izleta, smo se polni lepih vtisov odpravili proti domu.

Kopriva na Krasu, kamnita hiša z dvokapno streho pokrito s korci in obdana s kamnitim zidom

Kopriva na Krasu, rojstna hiša slovenske mladinske pisateljice, učiteljice in urednice znamenite otroške revije Ciciban, Branke Jurca (24. maj 1914. Kopriva - 6. marec 1999. Ljubljana). V hiši ni spominske sobe. Na pročelju je spominska plošča, ki so jo postavili krajani Koprive.

Kopriva na Krasu, spominska plošča na pročelju rojstne hiše pisateljice Branke Jurca

Kopriva na Krasu, strnjeno staro vaško jedro z nadstropnimi hišami in ozkimi ulicami. Večina hiš je iz 19. stoletja. Na začetku 13. stoletja se kraj omenja kot posest goriških grofov.

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, "špegamo" na lepo urejen kraški borjač (dvorišče)

Kopriva na Krasu, osrednji vaški trg s kamnitim vodnjakom oziroma štirno, ki nosi letnico 1897. Pred obzidjem je kamnito korito z ročno železno črpalko. 

Kopriva na Krasu leži med bolj znanim in obleganim Štanjelom in Dutovljami.

Kopriva na Krasu, detajl kamnite kraške hiše in pritlično okno s poudarjeno obrobo, kamnito preklado in zaščitno kovano mrežo

Kopriva na Krasu, nekoč je bila lepa, bila je dom kamnoseka. Imela je gank in kamnito stopnišče, kamnite obrobe na oknih in vratih. zdaj pa je prepuščena zobu časa

Kopriva na Krasu, cerkev sv. Elije so začeli graditi leta 1802. Posvečena je bila leta 1823. Trideset let kasneje so dozidali še zvonik.

Kopriva na Krasu, kraška arhitektura

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, kraška hiška z zanimivim dimnikom in nišo v kateri je nekoč stal kipec kakšnega svetnika ali svetnice.

Kopriva na Krasu, velika, nadstropna, osem osna hiša je bila nekoč furmanska gostilna in trgovina Pri Bedgarjevih. (kamra.si) 

Kopriva na Krasu, spomenik NOB v obliki šest metrov visokega obeliska, izdelan iz koprivskega kamna, ki so ga pridobivali v bližnjem kamnolomu Kremenik. Na njem je plošča z imeni padlih. Postavili so ga 22. julija 1952. po načrtih arhitekta Toneta Rusa. 

Dutovlje, kamor pogledaš, vidiš vinograd. Tu se rojeva slovito vino teran in refošk.

Dutovlje, cerkev sv. Jurija. Lep primer kraške arhitekture. Krasi jo kamnita streha in številni kamnoseški detajli. 

Dutovlje

Dutovlje, vila

Sežana, osrednji trg z župnijsko cerkvijo sv. Martina

Sežana, Trg 28. avgusta s kamnitimi skulpturami diplomantov Višje strokovne šole Sežana.

Nekaj "težkega" orodja, ki ga pri oblikovanju kraškega kamna uporabljajo dijakinje 

Prepričali smo se, da je orodje precej težko 😎

Občinska stavba v Sežani z vodnjakom. Vila Mirasasso je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. 

Botanični vrt Sežana

Divača, rojstni kraj slovenske igralke Ita Rine.

Čudovita, razgibana kraška domačija v Divači je postala Muzej slovenskih filmskih igralcev.

Istrska vasica Socerb leži tik pod istoimenskim gradom. 

Kamniti vodnjak na dvorišču gradu Strmec - Socerb

Pogled z gradu Strmec - Socerb na italijansko vas Dolina - Dorligo.

Z gradu Strmec - Socerb se ob lepem vremenu vidi vse do Trsta 

Pajkec na prodniku 😊

Foto zgodbe s Krasa:

Ivanji Grad in sivka

Štanjel

Kobjeglava

Vir: Božidar Premrl, Kraški kruh, Vas Kopriva na Krasu - njeni kamnolomi in kamnarji, Založba ZRC, SAZU, Ljubljana, 2016

Register NKD

Sežana, rojstni kraj slovenskega pesnika Srečka Kosovela

Sežana leži v središču slovenskega Krasa in tik ob slovensko italijanski meji. V pisnih virih se prvič omenja leta 1085. Majhna kraška vasica se je tekom stoletij razvila v pravo mestno središče in glavno mesto istoimenske občine. Razvoj je omogočila Cesarska cesta, od Dunaja do Trsta, ki je leta 1730. stekla tudi skozi Sežano. Tako se je začelo furmanstvo in nastajale so furmanske gostilne in obrtne delavnice.

Kraj je vedno živel s Trstom in Tržačani so ga imeli kot za nekakšno zaledje Trsta. Tako so začele bogate trgovske družine v Sežani graditi vile in urejati vrtove. Tu so živele in v mestu pustile pečat, ki je viden še danes. Sem so se umikale pred hrupnim Trstom, v blaženi mir in na zdrav kraški zrak. Njihove vile še vedno stojijo. V glavnem niso več v privatni lasti, večina pa je obnovljenih in sprehod po starem mestnem jedru Sežane zna biti sila zanimiv.

Katere znamenitosti Sežane sem, na svojem kratkem sprehodu, opazila jaz pa v moji foto zgodbi.

Spomenik borcem in žrtvam v NOB s Krasa. Kipi so delo kiparja Alojzija Kogovška iz leta 1957. Predstavljajo Svobodo, borca in talca. Stoji v parku v bližini mestne hiše. 

Zgradba v kateri danes domuje občina Sežana, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja kot vila Mirasasso. Postavila jo je bogata trgovska družina Scaramanga iz Trsta. Uredili so tudi vrt ob vili. 

Vila Mirasasso

Začetki današnjega botaničnega vrta v Sežani, segajo v sredino 19. stoletja, ko je tržaška družina Scaramanga ob svoji vili dala zasaditi vrt. 

Botanični vrt v Sežani in danes prva vrtnarica, ki z ljubeznijo skrbi zanj. Na desni je palmarij z eksotičnimi rastlinami, ki je tudi prostor za prezimovanje rastlin, Tudi tega je postavila družina Scaramanga. Bili so tudi ladjarji in tako so iz daljnih dežel prinesli veliko eksotičnih rastlin.

Botanični vrt krasijo številni kipi

Drevored pred Upravno enoto v Sežani - navadni koprivovec. Staro mestno jedro Sežane krasi okoli petdeset različnih vrst dreves.

Zgradba na Partizanski 1 v Sežani je še najbolj znana kot hotel Triglav. Pred tem se je imenovala hotel Tri krone, še prej pa hotel Scaramanga. Prvotno je na tem mestu stala furmanska gostilna, prvi hotel pa je bil zgrajen leta 1805. Danes je nekoč uspešen hotel spremenjen v apartmajsko hišo z manjšimi in večjimi stanovanji, da o bazenu niti ne govorim 😎

Trg 28. avgusta v Sežani s skulpturami iz kraškega kamna, ki ponazarjajo Sežano kot prestolnico Krasa. Na tem prostoru je bil nekoč kal, zbiralnik vode.

Trg 28. avgusta, Sežana

Cerkev sv. Martina s samostojno stoječim zvonikom oglejskega tipa, ki je iz leta 1794. Nadstropna, dvoosna hiša ob njem je bila nekoč občinski urad, kasneje tudi šola. Prvotna cerkev je tu stala že leta 1509. Današnjo podobo je dobila konec 19. stoletja. Stoji na Trgu osvoboditve, v starem mestnem jedru Sežane.

Mahorčičeva domačija stoji v bližini cerkve sv. Martina. Sestavljajo jo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, ki obkrožajo notranje dvorišče z vodnjakom. Začetki domačije so v 18. stoletju. Okoli leta 1861. so zgradili obokano klet, saj so se ukvarjali tudi z vinarstvom. Mogočna domačija je imela tudi furmansko gostilno. 

Prehod na dvorišče nekdanje furmanske gostilne Mahorčič.

Nekdanja furmanska gostilna Mahorčič

Glavna cesta, ki pelje skozi Sežano se imenuje Partizanska cesta. Današnji videz je dobila v 19. stoletju iz tega obdobja je tudi večina hiš ob njej. Kakor so se menjali oblastniki, tako se je spreminjalo tudi ime ulice.

Nadstropna secesijska vila na Partizanski cesti

Na visokem podstavku iz istrskega kamna stoji doprsni kip slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Postavili so ga leta 1976. Stoji pred staro šolo

Rojstna hiša pesnika Srečka Kosovela (18.3.1904) v Sežani, na Bazoviški cesti. V hiši je bila štiri razredna šola, ki so jo odprli 15. julija 1893. Pesnikov oče Anton Kosovel je bil na šoli učitelj in vodja učiteljev, od odprtja pa do leta 1906. Zgradba je bila razkošno grajena, v drugem nadstropju so bila stanovanja za učitelje. (kamra.si)

Baročna graščina iz začetka 18. stoletja. Postavil jo je grof Petač (Petazzi). Družina se je preselila v Sežano leta 1713, ko so jim uporniški kmetje požgali grad v Brkinih. Graščini pravijo tudi Stari grad. Tekom desetletij se je zamenjalo kar nekaj bogatih lastnikov. V njej je skoraj dve desetletji živela bogata trgovska družina Economo iz Trsta. 

Grb tržaške družine Economo na pročelju graščine Stari grad

Mestni vodnjak s piramido je posvečen izgradnji 34 kilometrov dolgega Brestoviškega vodovoda

Park in palača sodišča iz leta 1892.

Polleyev osmerokotni vodni stolp je zgradila bogata posestniška družina iz Sežane, leta 1857. Pod zemljo je štirna ali zbiralnik vode, ki ima enake dimenzije kot stolp nad zemljo. Tega so uporabljali kot silos.

Kosovelova knjižnica v Sežani. Nadstropna zgradba ima na pročelju verze Srečka Kosovela iz zbirke Integrali: Na postaji, Jesen in Napis nad mestom. V Sežani deluje knjižnica že od leta 1851.

Polkrožni zaključek poslopja Kosovelove knjižnice v Sežani

V zgradbi na levi strani, je bila med prvo svetovno vojno vojašnica. Na žalost so spremenili troje oken v pritličju, ki gledajo na Partizansko cesto. Na stari razglednici je lepo vidna romanska trifora. Škoda, da so to spremenili. Zgradba, ki stoji zadaj je bila stanovanjska vila družine Polley. Tudi ta je bila spremenjena v vojašnico. Desna zgradba pa je bila nekoč oblegana furmanska gostilna Pri Šmucu, še prej Pri vagi.  (kamra.si)



Enodnevni izlet na Kras:

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Vir: kamra.si
Mestna učna pot Sežana
Pavel Skrinjar, Občina Sežana, Kras, Slovenija, Sežana, 2011
Register NKD